David Stropnik

Izšla je knjiga Reli Dakar: dirka na konec sveta, doživetij in pameti, ki je nastajala deset let, v katerih je reli preko Afrike in južne Amerike spremljal njen avtor, novinar David Stropnik. A to ni zgodba o reliju Dakar kot športnem dogodku, ampak predvsem o avanturi, ki jo dirka ponuja in je razgaljena pripoved o njenem ozadju. Zato knjiga s pol milijona črk in skoraj 500 fotografijami, dodanimi razmišljanji in citati najvidnejših udeležencev na 264 barvnih straneh velikega formata prinaša nove poglede na zadnjo pravo dirkaško avanturo, na dirkalnike in dirkače, na svet, ki ga prečka in zgodbe o doživetjih, ki se ob njej porajajo. Prinaša subjektivne občutke in objektivne kritike, predvsem pa zapletene odgovore na preprosta vprašanja: kaj, zakaj, kdo, kdaj, s čim, kako …

Samo ena dirka na našem planetu velja za najtežjo, najdaljšo, najbolj brezpotno in najnevarnejšo, toda med deset tisoč tekmovanji, aktivnostmi in preizkusi telesa, duha in strojev se zdi nemogoče izbrati eno, ki izstopa. Presežniki so stvar subjektivne ocene in v takšnem duhu lahko v Hemingwayevi zapuščini beremo misel Helmuta Owdna, da na svetu obstajajo le trije športi: avtomobilsko dirkanje, alpinizem in bikoborbe, preostalo pa so le igre. Igre, ki so v obliki raznih žoganj in gole tekmovalnosti večinoma zbrane pod zastavo petih krogov s predpono olimpijske.

Danes je avanturističnih športov bistveno več in mučenje bikov nima z njimi ničesar skupnega. A športe, ki niso le igranje za slavo in denar, še vedno preveva isti duh skrajnih in avanturističnih aktivnosti. Po psihofizični zahtevnosti in objektivni nevarnosti se poleg prvinskih avantur – himalajizma, polarnih ekspedicij, jadranj okoli sveta in prostega potapljanja, med najtežje športne preizkušnje uvrščajo še neetapna kolesarska dirka čez Ameriko (RAAM), avanturistični raidi in skrajni maratoni – na primer ledeni Iditarod skozi Aljasko in tek Racing the desert po štirih najzloglasnejših puščavah, vključno z Antarktiko. In reli Dakar!

Podobno velja za motošport. Med nepreglednim številom dirk jih le peščica odmeva tudi med ljudmi, ki jih dirkanje ne zanima: dirka formule ena v Monte Carlu, 500 milj Indianapolisa, 24 ur Le Mansa, motociklistična dirka po otoku Man. In znova reli Dakar. Dirka, ki je avantura, in avantura, ki je dirka. Najbolj peklenska dirka, brez konkurence po številu kilometrov, nepredvidljivih pasti in udeležencev, in verjetno edina dirka, prepoznavna na vseh celinah sveta. Zadnjo izvedbo v Južni Ameriki si je v živo ogledalo več kot štiri milijone ljudi.

Reli, ki se je sprva imenoval Pariz–Dakar, je zaradi težavnosti, dolžine in epskih doživetij postal sinonim težkega. Čeprav ni niti najhitrejša niti najbolj vroča dirka, so proti njej preostale dirke videti kot otroška igra. Drugega od relija, ki v dveh ali treh tednih premeri okoli deset tisoč kilometrov najbolj negostoljubnih predelov Afrike ali Južne Amerike, ni mogoče pričakovati. Podatki o uradno več kot petdesetih mrtvih, tisoče poškodovanih in več deset tisoč do smrti izčrpanih ljudeh v treh desetletjih bolj spominjajo na manjšo vojno kot dirko. Cilja ne vidi niti polovica tekmovalcev in med stotinami prijavljenih nikoli ni povsem nepoškodovanega motorista. Pravzaprav vsako leto se najmanj en dirkač ali član spremljevalnih ekip ne vrne domov.

Reli Dakar enkrat na leto vodi skozi najbolj zapuščene dele zemeljske oble. V zadnjem desetletju je najbolj znana in najpogostejša trasa vodila čez zasneženi Atlas v Maroku, skozi minska polja Zahodne Sahare, neskončne sipine Mavretanije, razbeljeno puščavo Malija in zmešnjavo kolovozov in kaos Senegala. Pestrejša izbira je bilo prečkanje Sahare od vzhoda proti zahodu, skozi Tunizijo v osrčje Sahare in Libijo po čarobni beli puščavi in mimo egiptovskih arheoloških čudes do mističnega Sinaja. Zadnja tri leta pa pelje od Atlantskega oceana, skozi ravne pampe, začinjene s patagonijskimi viharji, pod šesttisočaki Andov do Tihega oceana in skozi najbolj suho puščavo sveta nazaj do Buenos Airesa.

Kljub trasi težave, doživetja in prizori na tej dirki že desetletja ostajajo nespremenjeni: do tisoč prevoženih kilometrov na dan, nenehne okvare in poškodbe, brezštevilna zakopavanja in odkopavanja v pesku, ožgani obrazi in zlomljene kosti, hiter makadam, neprevozne zaprašene doline, prelomljeni dirkalniki in neskončna morja sipin, neprevozna kamnita puščava in nasmejani gledalci v vaseh ob trasi ter spektakularna narava. Pa tudi težke noči v strahopričakovanju jutra, v katerih hrumenje motorjev in opojnost hitrosti zamenja le hrup orodja, kompresorjev in varilnikov. Še preden zjutraj utihnejo vrtalniki in macole, znova zahrumijo motorji in iz prahu vstajajo sence umazanih in izčrpanih dirkačev, mehanikov, novinarjev, ki se podajajo na novo odisejado skozi neznani svet svojim strahovom in sanjam nasproti.

To je zgodba o tej dirki in ljudeh, ki na njej iščejo skrajno preizkušnjo sebe, strojev in negostoljubne narave. Zgodba o zadnji veliki dirki, ki v vse bolj pokvarjenem in pomehkuženem svetu še ohranja pridih avanture in skrajnih izzivov onkraj civilizacije, edini dirki na najvišji ravni, ki traja več tednov, prinaša neznano traso in poteka tudi v odprtem prometu, dirki, na kateri največji silaki jokajo kot otroci, na kateri vrhunski dirkalnik ne zagotavlja zmage in so superzvezdniki in amaterji izenačeni pred izzivi prostranstev in trpljenja. Zgodba o edini dirki, na kateri je nenavadno, če vsi preživijo, in na kateri se skoraj vsak, ki pride do cilja, počuti kot zmagovalec. To je dirka, ki briše mejo med vzvišenimi občutki in srhljivo grozo, predvsem pa oboje postavlja v novo dimenzijo. Dirka, na kateri ni pretvarjanja in iz katere ni mogoče izstopiti, ko igra postane pregroba. To je dirka za vse, ki bi radi, da je življenje še kaj več kot najlagodnejša pot od porodnišnice do pokopališča. Kultna dirka, o kateri sanjarijo številni, a si jo kljub sodobnim varnostnim dodatkom drznejo doživeti le redki. Dirka, ki je veliko več kot športni dogodek in avantura.

Knjiga zato ni zgodba o reliju Dakar kot športnem dogodku, ampak o avanturi, ki jo ta dirka ponuja. Doživetja v najskrajnejših prostranstvih severne Afrike in Južne Amerike so prevelika, pregloboka in presurova, da bi jih lahko stlačili v rezultate. Enako velja za zgodbe vseh, ki jih dirka pušča ob strani, in predvsem zgodbe tistih, ki se borijo na dvo- in štirikolesnih strojih za doživetje in zmago nad seboj, svojimi slabostmi in strahovi, koščkom narave, strojem in sotekmovalcem. Zgodbe o dirkačih, ki v tveganju ne klonejo pred težavami in ne obupajo nad nemogočim, ampak – prav nasprotno – v ovirah vidijo izziv in ne težavo. Seveda pa je knjiga predvsem odsev vsega, kar sem izkusil v desetletju medijskega pokrivanja relija Dakar, ko sem v spremljevalnem avtomobilu z dirkači delil afriške noči, puščavska prostranstva, ameriške višave, pa tudi notranjosti dirkalnih avtomobilov in sedeže dirkalnih motociklov. Moje trpljenje in vzvišeni občutki so bili seveda manjši od doživetij dirkačev, sem pa zato z očmi in dušo doživljal tudi vse tisto ob dirki, kar dirkači, zatopljeni v navigacijo, traso in cilj, spregledajo.

V knjigi je ducat zgodb, med katerimi vsaka odseva eno območje, ki ga dirka prečka, in en vidik dirke. Po faktografskem zgodovinskem uvodu popelje v osrčje mesta Dakar, ki je dalo reliju ime, in razmere črne Afrike, ki navdušujejo in plašijo hkrati. Nadaljevanje je postavljeno na drug konec relija – v Pariz, v katerem se med dirkači na startu išče razloge za udeležbo na dirki, ki ima tudi temnejšo plat. Četrta zgodba je samotno prvoosebno doživetje razmer, skozi katere gre dirka v zahodni Afriki, peta pa podobno doživetje za volanom spremljevalnega vozila na edinstvenem prečkanju Sahare od vzhoda proti zahodu. Dakar leta 2004 velja za enega najtežjih vseh časov, zato zgodba pripoveduje o težavah na koncu sveta in se v spominih leta 2007 na podobni trasi še enkrat vrne v najtežja doživetja ob prečkanju minskih polj Zahodne Sahare. Vmes knjiga postreže z lahkotnejšimi doživetji čarov arabske Afrike ob robu dirke v Maroku in nadaljuje z dirkaško perspektivo – osebnimi vtisi izza krmila zmagovalnih dirkalnikov. Leta 2008 so reli ustavile višje sile, niso pa ustavile dirkanja po najskrajnejših predelih sveta. Dirka se je nato preselila na drug konec sveta, zato se zaključni zgodbi ponujata sami. Drugačnost južnoameriške celine prinaša edinstvene skrajnosti narave, ki so s surovostjo izziv in neločljivo dopolnilo dirkaške dimenzije tega relija. Zaključek prinese kritično razmišljanje o dirki, spremembah, prihodnosti in smislu za vse na njej.

Reli Dakar je nastal, ker je Thierry Sabine ljudem želel približati doživetje puščave, kot jo je izkusil sam. "Dakar navduši vse, ki se ga udeležijo, in prinese sanje tistim, ki ostanejo doma!" Ta knjiga pa je nastala kot moj poskus, da del teh doživetij in podob dirke in sveta, ki ga prečka, delim z vsemi, ki se niso upali pustiti zapeljati sanjam, obenem pa so jim gole sanje premalo. To zato ni pravljica s srečnim koncem, ampak realnost, v kateri tečejo solze in brizga blato v obraz, v kateri so ljudje krvavi pod kožo in razmišljanja niso zavita v celofan. Nekaterim to ne bo všeč in se bodo bali, da se bodo ob tem umazali sami, drugi se bodo zmrdovali nad branjem misli nekoga, ki ni nikoli zmagal na reliju ali napisal knjižne uspešnice, tretji pa bodo našli razgaljeno in kompleksno podobo dirke kot še nikoli doslej. Ne pa popolne resnice, saj ima ta vedno več perspektiv, podob in zgodb. Za nekoga bo preveč dirke, za drugega premalo, za nekatere bodo zgodbe preveč subjektivne, za druge premalo, za nekatere bo dirka preveč razgaljena, za druge preveč krvava. Morda je bilo kaj res drugače, morda sem drugače videl le jaz. Vsak na tem reliju ima svojo zgodbo, a vsaj zame je bilo točno tako!

David Stropnik

poudarki:
- naklada: 2000 primerkov
- enkratna knjiga (264 strani, skoraj 500 fotografij)
- dimenzije knjige: 30,7 x 24,5 cm
- osebni intervjuji in pogovori: Miran Stanovnik, Cyril Despres, Carlos Sainz, John Deacon, Tomo Merhar, Jutta Kleinschmidt, Hubert Auriol, Barbara Prislan, Ari Vatanen, Stephane Peterhansel, Luc Alphand, Jean-Louis Schlesser, Etienne Lavigne, Brane Kranjc, Kaiser Thorsten, P. G. Lundmark, Zlatko Kvar, Andrea Mayer, Giovanni Sala, Josef Kalina, Pavle Vrabec, Marc Coma, Juan Roma, John Spiller in Michele Mouton
- avtorji fotografij: Andrea Mayer, BMW Motorrad, Bor Dobrin, Brane Belingar, Brane Kranjc, Ciril Komotar, Citroen Comunication, Darij Novak, David Stropnik, Denis Klero, KTM, Flechsig T., Gregor Fodransperg-Fedr, Henkel AG, Maindru, Maja Roš, Marcelo Maragni, Marko Prijon, Matej Mehmedovič, Michele Mouton, Miran Stanovnik, Mitsubishi Motors, Mitter J., Nicolas Sonina, Papp T., Pavle Vrabec, Peter Kavčič, Peuker H., Profimedia, Renault Trucks, Santos D., Soldano G., Špela Pretnar, Van Oers J. in Volkswagen Motorsport

NAROČILO KNJIGE
Knjigo o reliju Dakar naročite tako, da pošljete svoje podatke (naslov) na email david@artfxmedia.com. Plačate pa ob prejemu poštarju. Pri nakupu preko spleta ponujamo 25% popusta, tako da knjiga skupaj s stroški dostave stane 28 evrov.

PS: obstaja tudi omejeno število knjige v angleščini!

http://www.artfxmedia.com/