Monica

Lagonda Rapide

Lagonda Rapide

Na območju nemškega Grand hotela Schloss Bensberg (Bergisch Gladbach) se bo v letošnjem septembru (od 10 do 12. 9. 2010) odvijal že drugi 'Rallye Historique', poleg tega pa bodo Nemci za obiskovalce organizirali tudi Concours d’Elégance.

Letos bo postregel s predstavitvijo približno štiridesetih najlepših starodobnih in eksotičnih štirikolesnih primerkov iz bogate zakladnice avtomobilizma. Pripravili bodo posebno presenečenje za vse ljubitelje starodobnih in eksotičnih avtomobilov, ker so že obstoječim kategorijam (Pre-war Open, Pre-war Closed, Post-war Open, Post-war Closed, Italienische Eleganz in Show Cars) na prireditvi Concours d’Elégance dodali povsem novo kategorijo z imenom 'Viertürige Sportwagen' (štirivratni športni avtomobili). Ob tej priložnosti so najavili tudi prihod dveh posebnih avtomobilov iz te kategorije, ker postaja ta, nekoliko pozabljena kategorija športnih limuzin, v današnjih časih znova zelo popularna, čeprav nas hočejo v nekaterih marketinških krogih sedaj prepričati v verodostojni obstoj tako imenovanih 'štiri' (BMW gran coupé, mercedes-benz CLS, VW passat CC, volvo S60) ali pa celo 'petvratnih kupejev' (audi A5 sportback, audi A7).

Eden izmed avtomobilov, katerega najavljeni prihod je že dvignil veliko prahu, je aristokratski 'francoski jaguar', sicer uradno znan kot C.F.P.M. (Compagnie Francaise de Materiel Ferroviaire) Monica (dolžina: 495 cm, širina: 182 cm, višina: 134 cm), ki je nastal v samo osmih serijskih primerkih (v času od leta 1965 do leta 1975 so naredili tudi 22 prototipov) in je s strani proizvajalca uradno klasificiran kot '4-Door Luxury Sedan', ker je bilo proizvajalcem avtomobilov in novinarjem proti koncu šestdesetih in začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja popolnoma jasno, kaj sodi v kategorijo kupe in kaj ne sodi v to prestižno kategorijo športnih avtomobilov. Monica (Monique, ime žene lastnika podjetja C.F.P.M.) simbolizira zadnji francoski poizkus za ponovno uveljavitev v svetu aristokratskih vozil, ki je v povojni Franciji zamrla leta 1964 z izginotjem 'Überpremium' znamke Facel-Vega, pred tem pa so se že 'potopile' tudi ostale prestižne znamke Bugatti, Delahaye, Delage in Talbot. Tako se je leta 1965 na ostankih znamke Facel-Vega rodil britansko-francoski aristokrat, ki ga je v ideji oblikovne skice spočel romunski oblikovalec Tony Raseanu, dokončal pa Britanec David Coward. Odlično tehnološko zasnovo dolguje Britancu (Chris Lawrence), ki se je proslavil z izdelavo legendarnega dirkalnika (Deep Sanderson 301 coupé) z dvema vgrajenima pogonskima agregatoma iz originalnega minija. Lawrence je znan tudi po uspešnih tekmovalnih nastopih za volanom avtomobilov znamke Morgan. Pri razvoju (načrtovanje in nastavitve podvozja) monice mu je veliko pomagal legendarni belgijski novinar in dirkač Paul Frère, ki je leta 1960 zmagal s ferrarijem na legendarni vztrajnostni dirki v francoskem Le Mansu.

Za finančno podporo projekta Monica je poskrbel Jean Tastevin, lastnik podjetja C.F.P.M. Monico so prvič predstavili leta 1972 na tedanjem pariškem avtomobilskem salonu, inženirjem in kupcem pa je kmalu postalo jasno, da je vgrajeni 3,6-litrski bencinski osemvaljnik preslaboten, zato so ga leta 1973 nadomestili z bencinskim izdelkom znamke Chrysler. Novi, 5,6-litrski motor V8 je po francoski obdelavi razvil 310 KM pri 5400 vrt./min ter 450 Nm motornega navora pri 3800 vrt./min, kar je v povezavi z ročnim 5-stopenjskim menjalnikom ali avtomatiko (Chrysler Torqueflight Automatic) zadostovalo za doseganje največje hitrosti 241 km/h. Koliko primerkov tega avtomobila še obstaja danes, ne ve nihče. V Nemčiji je registriran samo en primerek tega 'francoskega jaguarja', čigar zadnji par glavnih svetlobnih teles je tudi v resnici prispevala plemenita 'mačka' iz tedanje Jaguarjeve limuzinske serije XJ.

Drugi primerek, ki bo zaznamoval dogajanje, je legendarna britanska športna limuzina z imenom lagonda rapide (1961 - 1964), ki je nastala na podaljšani kupe-platformi serijskega aston martina z oznako DB4. Po uradni klasifikaciji proizvajalca govorimo tudi v tem primeru o prestižnem predstavniku kategorije 'four door sporting saloon', ki so ga izdelali le v petinpetdesetih primerkih. Od tega jih danes obstaja še približno 45. To je bil zadnji samostojni izdelek znamke Lagonda, ki jo je leta 1948 prevzelo podjetje Aston Martin. Za premikanje avtomobila je v tem primeru zadolžen 4,0-litrski vrstni šestvaljni bencinski motor, ki je lahko mobiliziral 236 'konj'. Organizatorji te prestižne prireditve pričakujejo tudi prihod ostalih klasičnih starodobnih športnih limuzin (Les berlines Grand Tourisme) kot so ISO rivolta S4/fidia, jaguar iz serije XJ, maserati quattroporte, de tomaso deauville ter monteverdi high speed 375/4.