Robert McGregor Innes Ireland
V aktualni ponudbi londonske avkcijske hiše DD Classics se po novem nahaja tudi eden izmed spiritualnih predhodnikov vseh modernih 'Shooting-Brake' avtomobilov, legendarni kombikupejevski DB6 vantage, ki so ga leta 1969 izdelali v britanski karoserijski delavnici FLM Panelcraft. Ker gre za zelo redek avtomobil (na celem svetu obstajata samo dva primerka), ki ga je vozila slavna oseba, bo temu primerna tudi izklicna (dražbena) cena vozila…
Moderni 'Shooting-Brake' se je rodil leta 1963, ker se je tedanji lastnik znamke Aston Martin, Sir David Brown takrat obrnil na hišno karoserijsko delavnico Tickford of Newport Parnell, kjer je naročil razvoj in izdelavo posebne, bolj praktične različice modela DB5, s katero bi lahko vozil predvsem njegovega hišnega ljubljenčka v obliki lovskega psa, poleg tega pa tudi lovsko in konjeniško opremo ali palice za golf. Čeprav junak naše zgodbe ni prvi aston martin, ki so ga predelali v kombikupe (zmes karavana in kupeja), vseeno velja za enega izmed najbolj prepoznavnih in znanih vozil te vrste, ker ga od leta 1969 do leta 1993 vozil predsednik britanskega dirkaškega združenja, legendarni Robert McGregor Innes Ireland (1930-1993), večkratni zmagovalec na prvih dirkah Formule 1 in zmagovalec dirke TT (Tourist Trophy, dirkališče Goodwood) leta 1962, kjer je Ireland vozil legendarni ferrari 250 GTO. Britanec, ki je bil poleg tega tudi pesnik, si je leta 1967 omislil nov prestižni GT avtomobil znamke Aston Martin (model DB6, pogonski motor: 3,7-litra ('straight six'), številka šasije: DB63310R, registrska označba: YPP 798F), ki je leta 1969 doživel transformacijo v 'Shooting-Brake' različico. Ta radikalni karoserijski poseg so izvedli v karoserijski delavnici FLM Panelcraft, kjer so nastali trije takšni primerki posebnih aston martinov, ki so navduševali predvsem lovsko orientirano britansko plemstvo…
Ob opisovanju teh posebnih 'športno-funkcionalnih' avtomobilov, ki so služili kot vzgled vsem kasnejšim serijskim primerkom avtomobilov te vrste (BMW Z3 coupé (še vedno edini pravi moderni nemški 'Shooting-Brake'), jensen GT, lancia beta HPE, reliant scimitar, toyota corolla liftback, volvo 1800 ES, volvo 480 ES…) moram povedati tudi to, da obstaja tudi drugačno pojmovanje pojma 'Shooting-Brake', ki ga v teh časih prakticirajo pri znamki Mercedes-Benz. S tem je povezana tudi zanimiva anekdota, ki sem jo pred kratkim doživel ob srečanju z enim izmed mojih stanovskih slovenskih kolegov. Ob pogovoru o 'štirivratnih kupejih' sem mu omenil termin 'Hardtop-Sedan', vendar mi je kolega odgovoril, da je moje pojmovanje današnjega avtomobilizma povsem zgrešeno, ker danes veljajo druga pravila igre, istočasno mi je povedal, da lahko pozabim vse kar sem se v zadnjih štiridesetih letih naučil o avtomobilih. Zanimivo pri celi zadevi je pa to, da se sam ne drži tega ob opisovanju določenih avtomobilov, ker se ob tem očitno ozira samo po vetru, ki piha s strani marketinških oddelkov proizvajalcev, zato so marketinške ugotovitve v njegovem mediju predstavljene kot strokovne…
Tipičen primer dvojnih pravil igre je viden ob opisovanju avtomobilov iz razredov CLA in CLS, kjer moj kolega (ime in priimek hranimo v uredništvu, zato da zavarujemo nedolžne…) vztrajno ponavlja, da gre za 'štirivratne kupeje', ki so 'umotvor' modernega marketinga, po drugi strani pa za karavansko izvedbo CLS 'Shooting-Brake' trdi, da je to pravi 'Shooting-Brake'. Vendar se ob tem zanaša na približno 100 let staro pojmovanje pojma 'Shooting-Brake', ker so nekoč (do sredine prejšnjega stoletja) obstajali samo 5-vratni karavanski predstavniki te prestižne kategorije, ki smo jih po zaslugi nekaterih znamk (Aston Martin, Bentley, Ferrari, Jaguar, Rover in Rolls Royce) srečevali tudi kasneje v moderni dobi (zadnjih 60 let) 'Shooting-Brake' avtomobilov, kjer si 5-vratni 'nobel' karavani ne zaslužijo več te prestižne oznake. Poleg tega je moj cenjeni kolega ob nedavnem 'besednem dvoboju' pozabil na pomembno plat novinarstva, ki pravi, da vsak kolikor toliko sposoben novinar ve, da je dobro poznavanje zgodovine ključno pri opisovanju večine stvari, ker lahko edino na ta način razumeš, od kod prihajamo, morda pa se takšnemu novinarju tudi svita, kam gremo…
