Če verjamemo izsledkom iz zadnje raziskave podjetja ARAL, kjer so se ponovno ukvarjali z aktualnimi vedenjskimi vzorci potencialnih nemških kupcev avtomobilov, potem je trenutno nemško sanjsko vozilo obarvano v črno barvo, okrašeno z logotipi znamke Audi, pod motornim pokrovom pa najdemo bencinski motor.
Ob razkritju rezultatov letošnje študije z naslovom 'Trends beim Autokauf' (trendi pri kupovanju avtomobila) so bili strokovnjaki družbe ARAL, kjer že od leta 2003 izvajajo te študije na vsake dve leti, celo prijetno presenečeni, ker imajo Nemci in Nemke letos neusahljiv apetit po novih in rabljenih avtomobilih (v obdobju od leta 2003 in 2013 je bil ta apetit občutno nižji (od 18 do 26 odstotkov)).
Predvsem tistih, ki ciljajo na nov avtomobil, je letos občutno več kot v preteklih letih. Med več kot tisoč sodelujočimi v letošnji anketi je 41 odstotkov vprašanih napovedalo, da si bodo v naslednjih 18. mesecih omislili nov avtomobil, vendar so ob tem povedali tudi to, da ob nakupu novega vozila ne bodo nasedali na razne marketinške provokacije, kjer kupcu ponudijo 'must-have' komfortno in varnostno opremo, ki jo v bistvu ob vožnji avtomobila ne potrebuje nihče, potrebujete pa zbrano in 'skulirano' glavo …
Temu primeren je tudi odziv vprašanih na v nekaterih medijih medijsko opevane trenutne dosežke avtonomno delujočih avtomobilov. Leta 2015 je bilo med vprašanimi v enaki raziskavi občutno več (34%) občudovalcev avtonomno delujočih vozil kot letos (20 %), ker se kupci zavedajo, da razvoj takšnih vozil še zdaleč ni končan, istočasno kupcem očitno ne dišijo vloge 'poizkusnih zajčkov'. Zadeva spominja na sodobni pristop pri prodaji računalniških igric. Kupec za zadevo odšteje polno vsoto denarja (recimo 70 evrov), nato pa ugotovi, da je igra polna 'hroščev', ker je bila zadeva razvita prehitro in premalo preizkušena. Nato sledijo številni popravki, ki odpravijo (v večini primerov) napake. V svetu računalniških igric ni to nič hudega in smrtno nevarnega, na cesti boste zaradi enakih težav računalniške opreme lahko težje poškodovani ali pa mrtvi, ker ste se ob vožnji avtomobila zanašali na situaciji nedoraslo umetno inteligenco …
Večina (53 %) potencialnih nemških kupcev bo nakup novega avtomobila izvedla z lastnimi finančnimi sredstvi, brez kreditov. Za kreditiranje se bo odločila približno tretjina potencialnih kupcev, za leasing (najem vozila, v prevodu 'kitenje s tujim perjem' …) se bo odločil vsak 10. potencialni nemški kupec novega avtomobila. Pravilno tolmačenje naslednje informacije iz te raziskave, ki govori o priljubljenosti karoserijskih oblik pri potencialnih nemških kupcih novih avtomobilov, je skoraj neizvedljivo, ker so se Nemci v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja odločili za kaos na področju karoserijskih različic. Do takrat so poznali 3- in 5-vratne avtomobile, ki so jih temu primerno tudi označevali (kombilimousine). Kasneje so se odločili za drugačno tolmačenje te karoserijske oblike, ki je po novem lahko 2- ali pa 4-vratna 'Fließheck' ali pa 'Schrägheck Limousine'. To barbarsko tolmačenje, kjer ima na slikah prikazan avtomobil 5 karoserijskih vrat, novinar pa ob njegovem opisovanju najde samo 4 vrata, ima žal tradicijo tudi v naših krajih. Vestnim novinarjem, ki si v interesu nekredibilnosti privoščijo takšno strokovno tolmačenje karoserij in vsesplošno povzemanje nemških idej, pa svetujem, da ob pisanju tekstov v slovenščini opustijo dvojino, saj je Nemci tudi ne potrebujejo …
Zato lahko z veliko gotovostjo rečemo, da so pri tem mislili na 3- in 5-vratne kombilimuzine in 4-vratne limuzine, ker sta ti dve klasični karoserijski različici še vedno izredno popularni (34 odstotkov vseh vprašanih bi si omislilo takšen avtomobil) pri kupcih, zmanjšuje pa se interes kupcev po majhnih, resnično urbanih vozilih. Namesto tega se vse več Nemcev in Nemk odloča za nakup energijsko neučinkovitih SUV avtomobilov, ki imajo ob primerjavi s klasičnimi donatorji tehnološke platforme približno 25 odstotkov višjo povprečno porabo. Pri eni izmed nemških avtomobilističnih revij so pred leti izvedli primerjalni test običajnega avtomobila (5-vratni karavan iz srednjega razreda) in 5-vratne 'SUV lokomotive', ki je približno 600 kilogramov težja od karavana. Oba je premikal identičen turbodizelski pogonski sklop. Normalen avtomobil je ob tem v povprečju popil 7,5 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov, občutno težja 'modna štirikolesna anomalija' (SUV) je v enakih pogojih delovanja popila 11,5 litra goriva na vsakih sto prevoženih kilometrov. Pada pa priljubljenost razumsko odmerjenih mestnih avtomobilov. Leta 2015 je bilo takšnih, ki so razmišljali o nakupu majhnega avtomobila precej več (vsak četrti potencialni kupec), letos je takšnih samo še 6 odstotkov izmed vseh vprašanih. Še vedno pa narašča priljubljenost SUV (vozilo za delo, šport in prosti čas) vozil, v letošnji raziskavi bi se za nakup modnega 'mestnega (asfaltnega) terenca' (a je to potem sploh še mesto, če se moraš po njem voziti s terenskim vozilom? Najbrž gre za kakšno vas brez asfaltnih cest in pločnikov, ker v pravem mestu ob vsakodnevnih opravkih pač ne potrebuješ 'gozdno prehodnega' vozila ...) 15 odstotkov izmed vseh vprašanih.
Vpliv nedavnih dogodkov v Nemčiji, ki so povezani z dizelsko afero, je pustil tudi posledice pri vedenjskem vzorcu potencialnih nemških kupcev novih avtomobilov. Vladavina dizelskega motorja se končuje (tega bodo najbolj veseli balkanski in ostali preprodajalci avtomobilov, ker bodo lahko na poceni način prišli do velike količine rabljenih 'traktorjev', za katere kupci v balkanskih državah in v vzhodni Evropi še vedno stojijo v vrstah). Vsak drugi potencialni nemški kupec se bo odločil za nakup novega bencinsko gnanega avtomobila. Ob primerjavi z rezultati iz leta 2015 govorimo o 10 odstotnem povečanju povpraševanja po bencinsko gnanih avtomobilih. Leta 2015 bi se za nakup dizelsko gnanega vozila odločilo 31 odstotkov izmed vseh vprašanih, letos bi podobno ravnalo samo še 18 odstotkov sodelujočih. Med zmagovalci glede priljubljenosti pri potencialnih kupcih so tudi hibridno gnani avtomobil, ker je zanimanje kupcev za takšne avtomobile letos (15 %) večje kot leta 2015 (11 %).
Bolj negotova je usoda serijskih električnih avtomobilov, ker med potencialnimi kupci ni veliko zanimanja za ta vozila. Glavni razlog je razviden iz kilometrskih številk, povezanih z enim samim polnjenjem akumulatorjev, ker imajo kupci visoka pričakovanja. Večina izmed sodelujočih v tej raziskavi je ob tem povedala, da bo nakup električnega vozila zanimiv šele talrat, ko bo vozilo z enim samim polnjenjem akumulatorjev prevozilo vsaj 463 kilometrov. Poleg tega uporabniki ob obisku polnilnic niso pripravljeni zapraviti veliko časa. 60 odstotkov izmed vseh sodelujočih je mnenja, da mora biti takšen postopek končan v 30. minutah. Seveda kupci ob že običajnem hlastanju po še več komfortnih dobrinah ob tem ne pomislijo, da hitro polnjenje znižuje življenjsko dobo akumulatorjev. Za nakup striktno električno gnanega avtomobila se sicer zanima 55 odstotkov vseh sodelujočih iz te raziskave, vendar je samo 5 odstotkov takšnih, ki bi ob obisku prodajnega salona tudi razvezali mošnjičke.
Na koncu omenimo še letošnji 'Wunschauto', ki izraža želje večine vprašanih Nemcev in Nemk. V tem primeru govorimo o črni Audijevi limuzini z vgrajenim bencinskim motorjem in klimatsko napravo ter klasičnim električnim paketom. V Nemčiji bi povprečni potencialni kupec za takšnega audija odštel točno 29.650 evrov. Nemški 'Trendauto' nastaja pri znamki BMW. Ker gre za modno pogojeno izbiro kupcev, potem seveda govorimo o SUV vozilu s hibridnim pogonom, kjer seveda ne sme manjkati modrozoba povezava, Webasto ali podobno ogrevanje potniške kabine ob mirovanju vozila in ostale modne 'must-have' pritekline.
