Pri nemški organizaciji TÜV Rheinland so v teh dneh predstavili izsledke raziskave, ki se ukvarja predvsem z mnenji nemških voznikov in voznic glede čedalje večjega prikritega nadzora in uhajanja različnih informacij ob vožnji sodobnih avtomobilov. Raziskavo so izpeljali ob pomoči zaposlenih na svetovalnem inštitutu Rolanda Bergerja.
V zadnjih desetih letih se je občutno povečala 'zbiralna sposobnost' vgrajenih telematskih sistemov v modernih avtomobilih, ker je čedalje več avtomobilov na naših cestah opremljenih z različnimi senzorji, napravami za shranjevanje podatkov in seveda tudi dostopom do svetovnega spleta. Ker poznavalci ocenjujejo, da bodo nekateri lastniki avtomobilov s takšnimi tehnologijami lahko opremili tudi rabljena vozila, naj bi leta 2025 po evropskih cestah krožilo približno 172 milijonov medsebojno povezanih vozil, se pravi približna polovica izmed vseh predvidenih (344 milijonov) takrat registriranih vozil v Evropi.
Večina kupcev današnjih modernih avtomobilov se sploh ne zaveda, da so z nakupom novega, zelo dobro z IT tehnologijo 'otovorjenega' avtomobila pristali na tiho vohunjenje s strani proizvajalca avtomobila, ki pridobljene informacije pridno zbira, jih ureja in po potrebi lahko tudi preda tretji osebi, predvsem zavarovalnicam, policiji in sodstvu. V Nemčiji so letos že imeli primer prometne nesreče, kjer je nemška policija zaradi dodatne raziskave okoliščin nesreče pritisnila na proizvajalce v nesreči udeleženih vozil in od njih pridobila vse potrebne informacije, ki jih v vpogled ponuja sodobna avtomobilska telematika …
Ob tem so omenili primer znamke BMW, kjer že pridno zbirajo podatke, ki sploh niso povezani s samim delovanjem avtomobila. Ob tem jih zanima glasbeni okus voznika avtomobila, shranjujejo pa tudi položaje in namestitve vgrajenih sedežev in pa GPS parkirne koordinate. Če ste lastnik modernega mercedes-benza, potem v Stuttgartu na vsaki dve minuti, ko vozilo obratuje, točno vedo, kjer se nahajate, kdo vozi avtomobil (beležijo GSM številke in naslove spletne pošte), istočasno pa vedo tudi koliko kilometrov ste prevozili, kakšen je zračni pritisk v vseh štirih pnevmatikah, poleg tega jim ni več potrebno opravljati tovarniških meritev povprečne porabe goriva, ker jo lahko razberejo kar iz vozil uporabnikov.
Tudi Renaultova 'obveščevalna služba' je v tem pogledu zelo aktivna, čeprav se oni ne ukvarjajo pretirano z glasbenimi okusi voznikov in voznic, bolj jih zanima diagnostika na daljavo, poleg tega vam bodo v primeru, ko ne odplačujete mesečnega najema baterij pri njihovih električnih modelih, na daljavo onemogočili polnjenje akumulatorjev na prvem 'napajalniku', ki ga boste obiskali. Ob tem se človek vpraša, kje je v tem procesu obtičala transparentnost avtomobilskih proizvajalcev pri poslovanju? Zaščita osebnih podatkov kupcev in lastnikov avtomobilov? Možnost odločanja o tem, komu bodo dostopni zbrani podatki?
Zaenkrat so ta vprašanja brez pravih odgovorov, in to ravno v deželi (Nemčija), kjer so ljudje izredno občutljivi glede ravnanja z osebnimi podatki. To je dokazal že primer, ko so Nemci 'Google Street View' avtomobilom onemogočili dostope do vseh željenih lokacij snemanja in fotografiranja sveta okoli njih. Čeprav je avtomobilska telematika v zadnjih desetih letih izredno napredovala v tehnološkem smislu, jo zelo zavira trenutno nezaupanje potrošnikov, ki se bojijo predvsem neželenega odliva informacij in možnosti hekerskih vdorov v avtomobilske sisteme. Kljub tem so potrošniki zelo naklonjeni nekaterim funkcijam, ki jih omogoča sodobna telematika.
Med njimi omenjajo predvsem zmožnost sprejemanja prometnih poročil in ostalih opozoril voznikov pred različnimi naravnimi nevarnostmi in nevšečnostmi ob vožnji avtomobilov (83 % izmed vseh, ki so sodelovali v tej raziskavi, zelo ceni to sposobnost modernih IT sistemov). Na drugem mestu (81 %) je samodejna funkcija klicanja reševalcev v primeru prometne nesreče ter funkcija klicanja mehanikov (77 %) v primeru okvare vozila. 73 odstotkov izmed vseh vprašanih ceni telematiko zaradi pomoči ob iskanju parkirišča, za 64 odstotkov vprašanih je pomembna zaradi sposobnosti komuniciranja s servisno službo proizvajalca. Precej manj (samo 35 %) je takšnih lastnikov in lastnic avtomobilov, ki so se ob vgradnji sodobne telematike pripravljeni podvreči nadzoru proizvajalca, ki ob tem beleži način in čase izvedenih voženj ter ustvari vozniški profil, ki ga nato lahko posreduje vaši zavarovalnici, kjer se bodo na podlagi teh rezultatov odločili v kateri zavarovalniški razred spadate, ker se pri nemških zavarovalnicah počasi pripravljajo na vpeljavo individualnih tarif zavarovanj …
V praksi to pomeni, da bo voznik, ki je s strani proizvajalca na podlagi nadzora njegove vožnje prepoznan kot vzoren voznik, ob letnem zavarovanju vozila za obvezno zavarovanje lahko plačal še dodatnih 20 odstotkov manj kot plača sedaj, medtem ko bodo vsakodnevne cestne 'dirkače' nagradili s precej višjimi zavarovalnimi premijami. V tem primeru je pripravljenost nemških voznikov in voznic na povečan nadzor in izgubo privatne sfere nekoliko večja, ker je 46 odstotkov izmed vseh vprašanih pripravljenih na izpeljavo takšnega posla z nemškimi zavarovalnicami. Večina vprašanih bi se dokončno 'prodala' samo v primeru nerealističnih 30 odstotnih popustov ali pa pri že utopičnem, 40 odstotnem popustu pri zavarovalniških storitvah. Sklepna nemška misel je, da bodo morali proizvajalci avtomobilov občutno povečati transparentnost njihovega poslovanja, če želijo prepričati ljudi v dobrobit vgradnje takšnih sistemov, ki vohunijo za lastniki avtomobilov.
