Iz Nemčije prihaja novica, ki potrjuje nekatere napovedi o počasnem, vendar zanesljivem 'odmiranju' osebnih avtomobilov z vgrajenimi dizelskimi motorji, ker so Nemci letos že zaznali 5 odstotni upad prodaje novih avtomobilov z vgrajeno 'traktorsko' pogonsko tehniko, ki je privabljala kupce predvsem na račun nižjih obratovalnih stroškov ob lastništvu avtomobila.
Ena od ugotovitev iz slovenskega tiska, ki mene in še kakšnega nasmeji do solz je, da so dizelsko gnani osebni avtomobili 'prestižni in športni'. V resnici so dizelsko gnani osebni avtomobili lahko zelo zmogljivi, vendar so istočasno tudi odraz lastnikovih finančnih težav, ker si očitno ne more privoščiti vsakdanje uporabe in vzdrževanja veliko bolj uglajene, prestižne in temperamentne (v pogledu veselja do vrtenja …) bencinske različice, ki bi ob premagovanju stotih kilometrov morda popila liter ali dva več. Razen če seveda verjamete v marketinške pravljice, kjer si svetovni jet set in aristokracija kupuje avtomobile z vgrajenimi 'ladijskimi' (dizelski motorji z večjimi delovnimi prostorninami ter večjim številom motornih valjev, nekateri prihajajo celo iz vrst lahkih gospodarskih vozil …) motorji, ki jih ob vsakem zagonu pozdravijo s 'klopotanjem' in serijskim 'vibra' paketom (med drugimi so bili tega 'paketa' deležni tudi vsi kupci dizelsko gnanih golfov prvih generacij in podobnih izdelkov drugih znamk …). Ali naj po tej marketinški logiki potem razmišljam, da so premožni ljudje vsi tisti, ki v vsakdanjem življenju nimajo za bencin?
Statistika, ki so jo tokrat predstavili Nemci iz Univerze Duisburg-Essen (oddelek CAR-Center Automotive Research), jasno prikazuje upad zanimanja potrošnikov glede nakupov dizelsko gnanih avtomobilov, ker je delež letos v Nemčiji na novi registriranih dizelsko gnanih vozil prvič upadel in dosegel samo 44,6 odstotkov. To je najnižji tržni delež dizelsko novih gnanih avtomobilov v zadnjih petih letih. Po nemških napovedih bo ta delež že leta 2017 zdrknil na 40 odstotkov, ker se šele sedaj čutijo posledice Volkswagnove dizelske afere, ki je pri številnih kupcih vzbudila pomisleke in občutke nelagodja. Za nelagodje je poskrbela domača politika, predvsem z napovedmi prepovedi uporabe dizelsko gnanih avtomobilov v nekaterih nemških mestih ter z bombastično novico o prepovedi prodaje in izdelave vozil na fosilna goriva po letu 2030, ki je v bistvu smešna in neumna, ker bi v resnici predstavljala 'avtogol' nemške avtomobilske industrije. Nekateri so ob tem raje uporabili izraz strel v koleno, ki je morda še bolj primeren, ker gre v tem primeru za povsem napačno interpretacijo idej nemških politikov, ki so se v bistvu zavzeli samo za višje davke, medtem ko je rumeni tisk raje pograbil bombastično novico, ki jo je razširil časopis Der Spiegel.
Dizelsko gnana pa ostaja večina prodanih novih vozil (70 %) iz nemških službenih voznih parkov in flot, kjer gospodarska logika prevladuje nad čustvi, zato so službena vozila motorizirana po vzoru najnižjih ('Economy') in ne najvišjih 'First class' (avtomobil z vgrajenim bencinskim motorjem) potovalnih kriterijev. Padel je tudi delež fizičnih oseb, ki so si letos v Nemčiji kupila nov dizelsko gnan avtomobil. Sedaj je takšnih, ki so jim všeč pogonski motorji z 'bikovskim navorom' že v območju prostega teka, samo še 29 odstotkov. Pred izbruhom Volkswagnove afere so imeli fizični kupci novih dizelskih avtomobilov v rokah 33-odstotni tržni delež. Največji upad prodaje dizelsko gnanih avtomobilov so občutili pri znamki Porsche (-5,7 %), manj 'športnih' vozil s takšnim pogonom so v prvih letošnjih osmih mesecih prodali tudi Bavarci (BMW-Mini: - 3,8 %) ter pri znamki Volkswagen (- 3 %), najmanjši upad med domačimi proizvajalci so doživeli pri znamki Opel (- 1 %).
