Avto.info

Nasvet kluba ADAC

Za varno prehitevanje potrebujete čas in prostor

Nasvet kluba ADAC: Za varno prehitevanje potrebujete čas in prostor

Nasvet kluba ADAC

Avtor: Foto: ADAC

Nemci so se tokrat posvetili problemu, ki ni vezan samo na nemške ceste, ker so se ukvarjali predvsem s postopki glede uspešnega prehitevanja vozil ob vožnji izven avtocestnega omrežja, kjer prehitevanje ni zahtevno. Povsem drugačna je zgodba o varnem prehitevanju ob vožnji po klasičnih dvopasovnicah.

Nemška statistika pravi, da se približno 40 odstotkov vseh prehitevanj drugih udeležencev v prometu, izvedenih na klasičnih dvopasovnicah, konča s hudimi telesnimi poškodbami. Razlog za to je po navadi skrit v nezadostni sposobnosti voznikov glede ocenitve pravilne (zadosti dolge) prehitevalne razdalje in potrebne potovalne hitrosti, ki je potrebna za uspešen zaključek prehitevanja. Omenjajo pa tudi nezadostno preglednost v smeri vožnje, svoj delež pa prispeva tudi splošna pripravljenost voznikov na prehitevalno tveganje, ki po navadi ne prinese kakšnih velikih učinkov glede manjše količine porabljenega potovalnega časa, lahko vas pa oropa za življenje …

Ob tem so nanizali tudi klasični primer, ko se pred vami na klasični dvopasovnici pojavi tovornjak, ki vozi s hitrostjo 60 km/h. Nemci pravijo, da boste ob želji po uspešno izvedenem prehitevanju takšne 'ovire' potrebovali približno 700 metrov asfalta, in to pri hitrosti 100 km/h. Veliko bolj specifični glede prikaza klasičnega prehitevanja vozil, ki vozijo po istem voznem pasu, so bili nemški novinarji že leta 1971, ko so v 20. številki revije 'Auto, Motor und Sport' objavili obširen članek o tej tematiki, najbolj pa je zanimiva priložena tabela, kjer razkrivajo dolžine prehitevalnih poti in prehitevalni čas za štiri tedanje serijske modele avtomobilov. Te ocene, ki so posledica izraženega merila med razpoložljivo zalogo pogonske moči in mase avtomobila, zaradi takšnih meril veljajo še danes, ker je dobrohoten vpliv aerodinamike pri modernih avtomobilih bolj izrazit šele pri višjih hitrostih.

Tedanja nemška ocena temelji na dveh predpostavkah. V prvem primeru se vozilo (tovornjak), ki se je znašlo pred vami na istem voznem pasu premika z nizko hitrostjo (25 km/h), v drugem primeru se isti tovornjak premika s hitrostjo 80 km/h. Na tedanjih testiranjih so Nemci uporabili štiri serijska vozila različnih znamk (volkswagen 'hrošč' 1300, BMW 2002, mercedes-benz 280 SE 3.5 coupé in ferrari 365 GT 2+2 coupé).

Potrebna dolžina voznega pasu in potreben čas za uspešno prehitevanje tovornjaka, ki vozi s hitrostjo 25 km/h:
- Volkswagen 'hrošč' 1300 (32 kW/44 KM, 835 kg): 120 metrov, 10,1 sekunde
- BMW 2002 (74 kW/100 KM, 1020 kg): 102 metra, 7,2 sekunde
- Mercedes-Benz 280 SE 3.5 (147 kW/200 KM, 1570 kg): 90 metrov, 5,7 sekunde
- Ferrari 365 GT 2+2 coupé (235 kW/320 KM, 1795 kg): 87,5 metra, 5,4 sekunde

Potrebna dolžina voznega pasu in potreben čas za uspešno prehitevanje tovornjaka, ki vozi s hitrostjo 80  km/h:
- Volkswagen 'hrošč' 1300: 597 metrov, 21, 3 sekunde
- BMW 2002: 430 metrov, 13,7 sekunde
- Mercedes-Benz 280 SE 3.5 coupé: 380 metrov, 11,5 sekunde
- Ferrari 365 GT 2+2 coupé: 345 metrov, 9,9 sekunde

Prej sem omenil prihranek na času glede prehitevanja. Nemci pravijo, da vam bo tveganje, ki je lahko povezano s prehitevanjem na nevarnih odsekih s slabo preglednostjo v smeri vožnje, lahko prineslo največ 10 odstotni prihranek časa. V praksi to pomeni, da se bo 20-kilometrska vožnja časovno skrajšala samo za približno 90 sekund. Ob tveganih prehitevanjih premislite, če je teh pridobljenih 90 sekund res vrednih vašega življenja …

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov