Po letu 2030 v Sloveniji naj ne bi bila več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel. Tako je vsaj predvideno v Strategiji o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki jo je potrdila vlada RS. Pa je to res izvedljivo? Realen pogled kaže, da avtomobilski proizvajalci takrat še ne bodo mogli proizvesti dovolj velike količine vozil z ustrezno tehnologijo, prav tako slovenska polnilna infrastruktura in električno omrežje še ne bosta zagotavljala ustrezne kapacitete.
Za bolj zelena vozila si prizadevamo vsi, kje pa je naša realnost?
Na videz udarni cilji, za katerimi še ni pravih predvidenih korakov do cilja, se žal bolje berejo, ko jih uporabljajo politiki, kot pa v resničnosti. S postavljanjem meje na 2030 - pri čemer pripada avtomobilski industriji za zdaj vloga "dežurnega grešnega kozla" - se postavlja več vprašanj, kot pa imamo za zdaj odgovorov. Tu je med drugim vprašanje, kaj bo s tovornim prometom, saj bo imel ta v letu 2030 imel praktično enak emisijski učinek kot osebna vozila.
Koncern Volkswagen narekuje smernice prihodnosti
A besede politikov ne morejo razvrednotiti dejanskih prizadevanj za strateške korake, pri katerih je lahko stroka izjemno koristna. Med tistimi, ki napovedujejo, da bo razvoj skokovit in da bodo prihajajoča leta prelomna v razvoju, je zagotovo koncern Volkswagen in z njim v Sloveniji tudi družba Porsche Slovenija. Prizadevanja koncerna v globalnem merilu ga postavljajo v sam vrh. Samo v letošnjem letu bodo koncernske znamke po vsem svetu kupcem predstavile okrog 60 novih vozil.
Obenem se bo koncern Volkswagen z vsemi močmi posvečal pomembnim temam prihodnosti, ki so zapisane tudi v programu TOGETHER – Strategija 2025. Tako bo še naprej z vso doslednostjo spodbujana električna mobilnost: do leta 2025 bo na trg prišlo več kot 30 vozil na izključno električni pogon. Poleg novega poslovnega področja za mobilnostne rešitve bodo med Volkswagnova nova ključna kompetenčna področja vključeni tehnologija baterij, avtonomna vožnja in umetna inteligenca. V sklopu koncerna tako zdaj po vsem svetu deluje že 37 kompetenčnih centrov in digitalnih laboratorijev od San Francisca do Barcelone in od Berlina do Pekinga, ki iščejo rešitve za digitalni svet jutrišnjega dne.
Te se niso začele iskati včeraj. Pri Audiju tako na primer že od poznih osemdesetih let prejšnjega tisočletja razvijajo modele z izključno električnim ali hibridnim pogonom. Prvi avto serijske izdelave s kombinacijo motorja z notranjim zgorevanjem in elektromotorja je bil Audi Duo v karoseriji Audija A4 Avant leta 1997, znamka pa ima jasno vizijo tudi za prihodnost: že leta 2025 bo vsak tretji prodani Audi električen. Še pred tem datumom bo imela znamka v ponudbi več kot 20 električnih avtomobilov in priključnih hibridov – porazdeljenih po vseh segmentih in vseh modelih.
Kako pa smo trajnostno mobilni v praksi?
Kaj pa kaže pogled na slovenske ceste? Skoraj vsak drugi Slovenec ima osebni avto, a praviloma brez alternativnega pogona, tako da je o trajnostni mobilnosti v Sloveniji v praksi danes še vedno preuranjeno govoriti. Z vidika onesnaževanja okolja kot tudi z vidika varnosti v prometu je vzpodbuden podatek, da število prvič registriranih, novih in s tem sodobnejših osebnih avtomobilov v Sloveniji od leta 2012 raste.
Število osebnih avtomobilov v Sloveniji se je namreč zadnjih 10 letih povečalo za 11 %, kar pomeni, da jih je bilo lani kar 1.096.523. Leto 2017 pa je še posebej rekordno, saj smo Slovenci samo v prvem polletju registrirali 43 tisoč novih vozil, kar je desetino več kot v doslej rekordnem prvem polletju 2008, torej tik preden je udarila svetovna gospodarska kriza. Med znamkami sta napredovala predvsem Volkswagen in Škoda. Letos še posebej cveti tudi trg dostavnikov. Od leta 2010 do lani je zrasel za 45 odstotkov, na več kot 11 tisoč vozil. V prvih devetih mesecih letos je bila rast 26-odstotna, v Sloveniji pa so bili registrirani že 8.804 novi dostavniki. Pozitiven je tudi trg tovornih vozil, a rast je skromnejša.
Kje je največ vozil na alternativni pogon?
S staranjem voznega parka so namreč povezane težave s povečanim vnosom emisij v okolje, manjšo varčnostjo pri porabi goriva, izrabljeni avtomobili pa predstavljajo nevaren odpadek zaradi snovi, ki jih vsebujejo. V petletnem obdobju, med leti 2007 in 2012, je število izrabljenih vozil upadlo za 35 %. A žal je delež osebnih vozil na alternativni pogon v Sloveniji še vedno zanemarljiv, medtem ko je v EU v vzponu.
Delež novih registriranih osebnih vozil na alternativni pogon v državah članicah Evropske unije počasi raste (povprečje EU v 2012: 2,2 %, v 2015: 3 %). Največ registriranih osebnih avtomobilov na alternativni pogon je na Poljskem (leta 2015: 16 % vseh osebnih avtomobilov – od tega so kar 90 % predstavljali avtomobili, predelani na pogon na utekočinjen naftni plin), pol manj v Latviji in Italiji (leta 2015: v vsaki po 8 % vseh osebnih avtomobilov). V Sloveniji je bilo takih vozil predlani le en odstotek.
Souporaba in sopotništvo
Statistični urad RS (Surs) je v luči trajnostne mobilnosti zbral podatke, ki razkrivajo, kakšne potovalne navade imamo Slovenci. Dejstvo je, da si lahko prevoz delimo na več načinov: s souporabo koles (bikesharing), s sopotništvom (carpooling) in souporabo avtomobila (carsharing), ki je že dolgo uveljavljena praksa , v Švici že skoraj 70 let. Prvi sistem souporabe avtomobila je bil uporabljen leta 1947 v Zürichu. Danes vodilni državi na tem področju sta Švica in Nemčija. Po priključitvi v
program souporabe avtomobila prevozijo ljudje, ki si delijo uporabo avtomobila, v povprečju 40 % manj kilometrov.
Vse ponujene možnosti deljene mobilnosti so prisotne tudi v slovenskem kopenskem potniškem prometu, a dejstvo je, da je z naskokom najpogosteje uporabljeno prevozno sredstvo osebni avtomobil. Z avtomobilom je bilo po ocenah Eurostata v letu 2016 pri nas opravljenih 86 % vseh potniških kilometrov. V veliko manjši meri so bile poti opravljene z avtobusom (12 % potniških kilometrov) in vlakom (2 % potniških kilometrov). V evropskem merilu Slovenija je bila s 523 vozili na 9. mestu (prvi na lestvici je Luksemburg) po številu vozil na 1.000 prebivalcev. Slovenska gospodinjstva so tudi po deležu izdatkov za osebno mobilnost v samem evropskem vrhu, saj so se v 2015 uvrstila na 2. Mesto (spet za Luksemburgom). Tedaj so tako za nakup vozila, delovanje osebnih prevoznih sredstev in javni prevoz namenila 16 % vseh svojih izdatkov, kar je za 3 odstotne točke več, kot znaša evropsko povprečje.
Izšel je novi Poslovni carzine. NAROČITE BREZPLAČNO REVIJO.
