Opis in fotogalerija

Tudi z zaprto streho je mini cabrio nekaj posebnega, saj ima na voljo posebno poslikavo platna z motivom zastave Union Jack

Mini je še vedno mini, pa čeprav tretja generacija na novo obujene legende v dolžino meri že 3,85 metra, kar je 22 centimetrov več kot model iz leta 2002. Dodatni centimetri so s seboj, seveda, prinesli več prostora v notranjosti, dodatno varnost in prestiž. Da so nekaj dodatnih milimetrov lahko namenili zvočni izolaciji, se še posebej pozna pri kabrioletu, ki nas je navdušil z vzorno tiho vožnjo pri zaprti strehi.

Odličen strešni mehanizem pa ni le protihrupno temeljit, temveč tudi tehnološko dovršen. Omogoča namreč vožnjo z delno odprtim platnom v stilu klasične sončne strehe ali pa pristno izkušnjo zgoraj brez. Seveda si pri tako nostalgični znamki niso mogli pomagati in so zloženo platno zopet pustili na vrhu zadnjega dela avtomobila, namesto da bi se pospravilo v notranjost. Proces pospravljanja zaprte strehe traja 18 sekund in se lahko izvaja tudi med vožnjo do hitrosti 30 km/h, električni mehanizem pa deluje skoraj neslišno.

V majhno kompaktno vozilo so uspeli stlačiti čisto vse, kar sicer pričakujemo v velikih BMW-jevih limuzinah.

Z izjemo platnene strehe, ki je bila v primeru testnega avtomobila okrašena s poslikavo britanskega Union Jacka, takšen mini oblikovno ni drugačen od klasike s tremi vrati in kovinsko streho. A le, če gre za zmogljivo različico cooper S, katere sprednji odbijač je od drugih nekoliko bolj napihnjen, zadaj pa na sredini ven štrlita dva zaključka izpušnih cevi. Kot takšen ni le 'gobec pa sapa', ampak športni videz upraviči z dvolitrskim turbobencinskim motorjem, ki zmore 141 kW (192 KM). Tokrat je bil povezan s klasičnim 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, katerega delovanje je zavidljivo hitro. Za dodatno razburjenje poskrbi pri priganjanju, ko prestavljanje navzgor pospremi nekoliko pritajeno jezno brbotanje in pokanje iz izpušnega sistema. Z zvočno spremljavo ali brez nje, mirno lahko rečemo, da gre za enega boljših samodejnih menjalnikov, ki se s hitrostjo delovanja lahko postavi ob bok marsikateremu menjalniku z dvojno sklopko.

Dodatne ojačitve, ki jih zahteva konstrukcija avtomobila brez strehe, so prinesle 135 kilogramski pribitek pri masi. Vpliv na vozne lastnosti je zelo majhen oziroma zanemarljiv, saj se tudi ta mini pelje kot po tirnicah ali pa kot gokart (to izpiše ob vklopu športnega režima delovanja pogonskega sklopa). Odziven volan vselej natanko sporoča, kaj se godi pod kolesi, zelo trdo nastavljeno podvozje pa poskrbi, da gre avtomobil vedno tja, kamor je obrnjen volan. Kazen za tovrstne užitke je poraba goriva, ki se mimogrede povzpne tudi prek desetih litrov. Posledica športne naravnanosti sicer niso le pogosti obiski bencinskih črpalk, ampak se trdo nastavljeno vzmetenje pozna tudi pri udobju. Gladek asfalt tega sicer ne pokaže, naše luknjaste ceste pa iz minija zvabijo temno plat, ko čez kratke neravnine poskakuje kot otrok na pretirani dozi sladkorja.

Smo pa prepričani, da kupci minija večinoma vedo, v kaj se spuščajo, in jim takšna športnost godi. Po novem se lahko nadejajo še dodatkov, ki smo jih vajeni iz prestižnejših BMW-jev. Ti s seboj prinašajo tudi zasoljeno ceno, ki pa ob 4.400 evrih pribitka za užitkom namenjeno platneno streho tako ali tako ne igra več glavne vloge.

S pomočjo elektrike se streha odpre v 18 sekundah, kar je tri sekunde počasneje kot pri prejšnjem modelu

Zadnji sedeži so tukaj bolj za okras in raje kot ljudi sprejmejo kakšen kos prtljage in nakupovalne vrečke

Razposajena notranjost je skoraj enaka tisti v drugih minijih in prav tako ponuja izbiro bogatega nabora pripomočkov. Med njimi so projekcijski zaslon, aktivni tempomat, vzvratna kamera, parkirni asistent in še in še …

Dostop do skromnega 215-litrskega prtljažnika dodatno olajšuje možnost dviga zadnjega dela strehe