Opis in fotogalerija

Poltovornjaki za Nissan niso nova stvar. Lahko bi rekli, da imajo Japonci na tem področju že kar nekaj izkušenj. Izdelujejo jih namreč že 80 let, pri čemer nova navara predstavlja 12. generacijo tovrstnih avtomobilov oziroma tretjo generacijo tega modela v Evropi.

Vsaka generacija doživlja pomembne nadgradnje, od izboljšav tovornih in terenskih zmogljivosti do izboljšav na področju udobja, s čimer se želijo približati športnim terencem. Zato Nissan pri novi navari zelo poudarja novo večtočkovno vpetje na zadnji premi, ki je nadomestilo bolj tovornjaške listnate vzmeti. To naj bi preprečilo predvsem zoprno in neudobno poskakovanje zadka pri vožnji brez tovora. Poskakovanja sedaj res ni čutiti, a kljub temu ne bi mogli trditi, da to bistveno vpliva na udobje v vožnji.

Z večtočkovnim vpetjem na zadnji premi so pri Nissanu zmanjšali poskakovanje zadka, a na urejenih cestah razlika v primerjavi z listnatimi vzmetmi ni tako zelo občutna.

Notranjost tako glede oblike kot opreme sledi hišnim SUV modelom. Tu med drugim najdemo multimedijsko napravo z zaslonom na dotik, ki vključuje navigacijsko napravo, sliko kamer za pogled okoli vozila, bluetooth povezavo in možnost zrcaljenja vsebin s pametnega telefona. Kljub temu navara ne more skriti nekaj tovornjaškega duha, ki ga nosi v sebi. Volanski obroč, denimo, je nastavljiv zgolj po višini, sprijazniti pa se je treba tudi z dolgimi in majavimi hodi velike prestavne ročice. Sprednja sedeža sta udobna, visok položaj sedenja pa zagotavlja dober pogled na okolico, a zaradi impozantnega sprednjega dela vožnja okoli robnikov zahteva kar nekaj pozornosti.

V drugi vrsti se bosta udobno peljala dva odrasla potnika, medtem ko se bo moral tretji (na sredini) malce stisniti. Ker gre za avtomobil, ki cel zadnji del namenja prevozu tovora, kljub dolžini 5,3 metra ta ne premore pravega prostora za prtljago. Treba se je zadovoljiti s tovornim prostorom, za katerega so na voljo različne nadgradnje. Testna navara je bila opremljena z opcijskim aluminijastim rolojem, ki tovor in prtljago ščiti pred nepridipravi in vremenskimi vplivi. Opremljen je z varnostno ključavnico, a ker gre za poprodajno vgradnjo, žal ni mogoče uporabiti istega ključa kot za odklepanje kabine in vrat kesona.

Na terenu je Nissanov delovni stroj lahko upravičeno samozavesten. Voznik lahko s pomočjo vrtljivega stikala na sredinski konzoli izbira med pogonom na zadnji kolesi, štirikolesnim pogonom in reduktorjem za resno terensko plezanje, na voljo pa ima tudi zaporo razdelilnika pogona. K dobrim plezalnim sposobnostim pripomore tudi 450 Nm navora, ki jih zagotavlja 2,3-litrski turbodizelski štirivaljnik. Ta v močnejši različici, ki smo jo imeli na testu, razvije 140 kilovatov (190 KM) in brez večjih težav zadovolji večino potreb.

Navara namreč lahko v kesonu pelje malce več kot eno tono tovora in vleče do 3,5 tone težko prikolico. Poleg tega se pohvali z uglajenim in mirnim delovanjem, ki omogoča udobno križarjenje tudi pri avtocestnih hitrostih. Poraba na testu se je pričakovano gibala okoli 10 litrov plinskega olja na 100 kilometrov, ki smo jo z umirjeno vožnjo spustili za dober liter.

Poleg kesona je najbolj tovornjaški element ročni menjalnik z dolgimi hodi velike prestavne ročice, ki se mu lahko izognemo z izbiro avtomatike.

Paket tekna premium z vrha ponudbe poleg omenjenih sistemov za povezljivost prinaša tudi številne druge sladkorčke, ki skrbijo za udobje voznika in njegovih potnikov. Med drugim velja omeniti usnjeno oblazinjenje, prilagodljive led žaromete za dolge in kratke luči, gretje sprednjih sedežev, usnjeno oblazinjenje, pametni brezstični ključ, strešno okno, integrirani bočni stopnici in atraktivna 18-palčna lahka platišča. Na spisku doplačil tako ni veliko postavk, poleg kovinske barve sta tu še kromiran zaščitni lok nad kesonom in aluminijasti rolo za keson, za katerega je treba odšteti nekaj več kot dva tisočaka.

Navari tako poleg mestne okretnosti manjka le pravi prtljažnik, vse drugo opravlja mojstrsko.