Opis in fotogalerija

Notranjost je tako prostorna in kakovostno izdelana, da bi jo brez težav uvrstili v avtomobil za stopnico višjega razreda

Mestne malčke največkrat poganjajo majhni bencinski stroji, saj vgradnja sodobnega dizelskega motorja v tem razredu ni stroškovno smiselna. Škoda, saj ti avtomobili vse bolj odraščajo in marsikdo v njih vidi povsem spodoben prvi avtomobil pri hiši. Med temi hyundai i10 (skupaj s trojčkom up!/citigo/mii) še posebej izstopa in je v marsičem vsaj tako dober kot za razred večji avtomobili. Vrzel v motorni ponudbi so se pri Hyundaiju zato odločili zapolniti s tovarniško plinsko nadgradnjo, ki stane 1.200 evrov.

Razmerje med porabo plina in bencina na našem testu je pokazalo, da se doplačilo za predelavo povrne po 35.000 prevoženih kilometrih (na plin).

S predelavo ima vse tisto, kar ponuja tudi običajni i10 z litrskim trivaljnikom. V mestu je prijetno poskočen in zaradi temeljite zvočne izolacije kabine tudi ob priganjanju ne postane preglasen, sape mu zmanjka le na avtocesti. Poleg tega pa motor, ki zmore 51 kW (69 KM), ponuja tudi možnost pogona na utekočinjen naftni plin (LPG). Dodatni rezervoar s prostornino 34 litrov je zavzel prostor rezervnega kolesa, ob tem pa takšen i10 ohranja tudi 40-litrsko posodo za bencin. Če upoštevamo tovarniške podatke o porabi goriva, je njegov teoretični doseg okroglih 1.300 kilometrov. Seveda je v praksi številka precej manjša, a ocenjujemo, da bi z zmerno vožnjo brez težav dosegli tisočico.

Na testu smo namreč zabeležili povprečno porabo 8 litrov plina in 6,7 litra bencina. Slednja je od tiste, ki smo jo izmerili pri modelu z 1,25-litrski štirivaljnikom, celo za malenkost višja, kar dosti pove o resnični varčnosti izredno majhnih motorčkov. Izračun je, upoštevajoč cene goriv, ki so veljale v času testa, pokazal, da je z vožnjo na plin mogoče prihraniti dobre tri evre na sto kilometrov. To pa pomeni, da se vložek višje cene lastniku vrne po približno 35.000 prevoženih kilometrih na plin. Ob tem je treba upoštevati vse znane posebnosti, ki jih s seboj prinese tovrstni pogon. Med drugim tudi to, da se mora pred preklopom na plin motor ogreti na delovno temperaturo, kar v hladnejših zimskih dneh lahko pomeni do pet minut vožnje na bencin.

Poleg kakovostnega napredka je novi i10 v kabini presenetil predvsem z dodatkom v širino.

Izbira pogonskega sklopa je vsekakor odvisna od individualnih potreb posameznika, saj se samo za hitro skakanje po mestu plinska nadgradnja najbrž ne izplača. Povsem druga zgodba pa so tisti, ki želijo vsestransko uporabnost, tudi potovalno. Kljub kompaktni zunanjosti je na tem področju i10 presenetljivo dober. Prav tako nadpovprečen je pri prostoru, tako na zadnjih sedežih, kjer lahko udobno sedijo trije potniki, kot v presenetljivo uporabnem prtljažniku s prostornino 252 litrov.

Če smo do sedaj hvalili dejstvo, da se i10 v mnogih pogledih postavlja ob bok večjim avtomobilom, kot je njegov sorodnik i20, žal enako velja tudi za ceno. Ob upoštevanju trenutno veljavnega popusta za i20, je i10 le za 550 evrov cenejši. To bo sicer kmalu spremenil i20 nove generacije, ki bo v kratkem na voljo tudi v Sloveniji. Vseeno pa je treba upoštevati, da i10 ponuja sodobnejšo zasnovo in marsikomu zanimivo možnost pogona na plin, ki je i20 nima.

Da gre za tovarniško predelavo na plin, izdaja lično dodan indikator količine plina v rezervoarju, ki je nad tistim za bencin. Za preklop med energentoma je zadolžen gumb levo od volana

V osnovi prtljažnik meri 252 litrov, s podiranjem naslonov zadnjih sedežev pa ga je možno povečati na 1.046 litrov