Avto.info

Toyota RAV4 1,8

Perspektiva

Avtor: Foto: Matej Mihinjač


Opis in fotogalerija

Toyota RAV4 1,8: Perspektiva Toyota RAV4 1,8: Perspektiva Toyota RAV4 1,8: Perspektiva Toyota RAV4 1,8: Perspektiva Toyota RAV4 1,8: Perspektiva Toyota RAV4 1,8: Perspektiva Toyota RAV4 1,8: Perspektiva

Za vse tiste, ki so si pripravljeni priznati, da njihov jekleni konjiček ne bo videl drugega kot le asfalt, pa bi vseeno radi sledili modnim trendom, so nekateri proizvajalci na trg poslali SUV-vozila, gnana le na prednji par koles. Trenutno najbolj svež dodatek temu segmentu je nova toyota RAV4.

Če je pred petimi leti, ko je RAV4 prišel na trg, izstopal po samosvoji, za marsikoga grdi obliki, je sedaj zgodba povsem drugačana. Iz zaobljenih in napihnjenih delov karoserije so oblikovalci prešli na marsikateri ostro prisekan in agresivno izpeljan kos pločevine. Preko cele dolžine naraščajo boki, ki se začnejo pri močno raztegnjenih prednjih žarometih, končajo pa se čisto na repu. Žarometi tako izgledajo kot bi jih pri visoki hitrosti raztegnilo in zlilo globoko v pokrov motorja. Dinamičnost in agresivnost se nadaljuje še v položnem vetrobranskem steklu in izbočenih blatnikih, ki spominjajo na tiste pri BMW-ju X5. Zunanjost torej daje vsem vedeti, da je ta avtomobil namenjen dinamičnim voznikom in prav takšni vožnji.  

Komplement zunanjosti je notranjost. Športni duh prevladuje na armaturni plošči in se nadaljuje po celotni kabini. Odličen trokraki volan je postavljen pred z belo podlago obarvane števce, pri katerih izstopa v sredino nameščen merilnik vrtljajev. Inštrumenti so vzorno postavljeni. Dovoljujejo ravno toliko opcij, da niso zapleteni za uporabo. S tem v mislih je bil ustvarjen tudi cd-sprejemnik z vgrajenim potovalnim računalnikom. Uporaba le tega je namreč nadvse preprosta, veliki gumbi pa so ravno pravšnji za nemoteno upravljanje med vožnjo. Dobrodošla poživitev sicer dvobarvne plastike na armaturni plošči je dodatek srebrno obarvanih plastičnih vložkov okoli sprejemnika, prestavne ročice in pa za vzorec še na vratnih ročajih. Dokaz za to, da Japonci pač ne morejo brez kopiranja pa so zračniki na armaturi, ki kar preveč spominjajo na alfine. Ob napakah pa je potrebno omeniti še to, da je pri vožnji po makadamu odpadla okrasna plastika notranjega dela stebrička sprednje šipe. Že pregovorno brezhibna Toyotina izdelava si kaj takega res ne sme privoščiti.

Kljub športnosti in živahnosti pa je RAV4 še vedno zelo udoben avtomobil. Dobro oprijemljivi in pa udobni sedeži so dovolj prilagodljivi, prostorsko stisko pa bodo doživele kvečjemu noge, saj so pedala pomaknjena preblizu vozniku. Tudi na zadnjih sedežih je prostora dovolj, če je potnik višje raščen, se da zadnjo klop premikati in z žrtvovanjem velikosti prljažnika ustvariti več prostora za noge. Prostor za prljago je s 410 litri resda povprečen, a se ob podrtju sedežev poveča na 970 litrov. Ob vsem bo potnikom v pomoč tudi električni pomik vseh štirih stekel in zunanjih ogledal, malo manj pa navdušuje za tak cenovni razred le mehanska klimatska naprava, ki je sicer vzorno delovala.

Med vožnjo se je ta toyota izkazala za odličen avtomobil. Nagibanja v ovinkih je zelo malo, cestne neravnine pa RAV4 zlahka požira. Še več, avtomobil je namreč zelo dober potovalnik. Vožnja po avtocesti je lahkotna in sploh ni hrupna, pa čeprav sem se vozil tja do končne hitosti. Cestne neprijetnosti je čutiti le na zadnjh sedežih, a je to zanemarljivo, saj ne smemo pozabiti, da se vozimo z visoko nasajenim vozilom z napol terenskimi obesami. Rezultat pretiravanja s hitrostjo v ovinku je odnašanje težkega nosa avtomobila, ki se umiri ob popuščanju pedala za plin. Visoko težišče ter velike gume z malo bolj grobim profilom v kombinaciji z le prednjim pogonom kar hitro povzročijo oddrsavanje, zato je štirikolesni pogon vsekakor bolj zaželen.

Ob dejstvu, da je to vozilo gnano le na prednji par koles, pri terenski vožnji ni v pomoč niti motor. Ta 1,8-litrski agregat je sicer zelo dober izdelek, s tehnologijo VVT-i vsekakor poskočen, a s 161 Nm navora pri visokih 4200 obratih na minuto preveč zaletav za vožnjo v hrib. Kolesa namreč v trenutku zakopljejo v prazno, vendar je morda to napaka pri testnem vozilu, saj je sklopka zelo rada zdrsavala. Za vožnjo po urejenih cestah pa je ta motor v kombinaciji z menjalnikom, ki s kratkimi hodi in s pravšnjo mero upora za odločno pretikanje odlično sodelujeta. S 125 konjskimi močmi je ob razmeroma nizki teži avtomobila dovolj, da ga popelje do 100 km/h v 12,2 sekundah, števec pa se ustavi nekje okoli 175 kilometrov na uro. To se je v kombinaciji z zmerno dolžino vozila izkazalo ugodno tudi za mestno vožnjo. Parkiranje 4245 mm dolgega vozila namreč ni delalo nikakršnih težav, predvsem po zaslugi uporabnih velikih vzvratnih ogledal, ovirala me je le nepregledna šipa na petih vratih, ki je delno zakrita z rezervnim kolesom.

Na koncu si bom dovolil na stvar pogledati še z drugega zornega kota. Morda uvrščamo to Toyoto v napačen razred. Če bi na to vozilo gledali kot na kombilimuzino z omejenimi terenskimi zmogljivostmi, bi ga več ljudi jemalo ne le kot igračo ampak tudi kot zelo uporaben avto, ki vas lahko pripelje skoraj kamorkoli in kadarkoli si zaželite, le štirikolesni pogon mora imeti. Takrat pa cena ne bi bila več tako neupravičeno visoka. No ja, vse je odvisno od perspektive.

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov