Opis in fotogalerija

Oba prihajata iz Švedske. Oba sta zmes najsodobnejše tehnike, najboljših materialov in sSkandinavsko samosvojega dizajna. Oba blestita, ko gre za varnost potnikov. Oba sta dobra avtomobila. Loči ju le ena stvar. Športnost in limuzinskost.

Športnost. Se spomnite časov, ko je na svetovnih prvenstvih s svojim saabom 96 zmagoval Eric Carlsson? Če se, veste za kaj gre. Testni saab 9-5 nosi oznako aero. Torej gre za najzmogljivejšega saaba. In ta skriva v nosu novi, najmočnejši hišni motor. In v notranjosti najboljšo hišno opremo. Če pa je bila nekoč mnogokaterim jabolko spora oblika, prenešena iz letalske industrije, bi danes isti ljudje pričali o avtentičnosti, perfekcionizmu in lepoti Šveda, kar je nedvomno posledica sodelovanja in druženja z velikimi avtomobilskimi koncerni. Limuzina z dolgim pokrovom motorja, zajetnim prednjim odbijačem, blatniki, ki jih prav do roba zapolnjujejo kolesa, elegantnim prehodom linij preko strehe do visoko dvignjenega pokrova prtljažnika, in velikimi, po Italijanskem vzoru oblikovanimi všečnimi zadnjimi lučmi, deluje kakor prilepljena k tlem. Na zunanjosti pa je z modelnim letom 2001 pridobila novo masko hladilnika in nove biksenonske luči, ki se uravnavajo z gibanjem vozila glede na grbine cestišča. Od prej so ji ostali spojlerji na odbijačih in pragovih, ki pripadajo opremi aero, znižano trdo podvozje, ter 17-palčna obutev na dobro pristoječih ekstravagantnih platiščih. V kombinaciji z jeklenosivo kovinsko barvo pa tale skupek še toliko bolj bode v oči.

Limuzinskost. Volvo S80 je limuzina, ki hoče ustreči najbolj razvajenim. Prvi predstavnik Volvovega novega designa želi postati opažen, hkrati pa z elegantno linijo še dovolj konzervativen, da bi po njem posegli tudi petični kupci. In če jih dimenzijsko nesorazmerna zunanjost s kromirano masko na nosu, ter preko emblema s točkovno preslikanimi poševnimi brki ne prepriča, in se jim zdi bok vozila s stopnico preveč drzen oblikovni detajl, pa tudi v očeh premajhna 16-palčna platišča iz lahke litine zdijo neustrezna, jim bo to absolutno povrnjeno v notranjosti. Vendar! Malo je takih, ki jim ta volvo ne bi bil všeč. Pravzaprav je v črni barvi na pogled prav čeden avtomobil.

Notranjost volva je luksuzna in zagotovo spada v razred višje. Tapiserija je bež barve, na vratih in sedežih je na otip prijetno usnje, tepihi so iz velurja. Na žalost pa se na njih takoj opazijo madeži in umazanija iz "Paciottijevih" čevljev za jesen. Armaturna plošča je odlična. Velikost dimenzij daje občutek prostornosti in varnosti za volanom, vzorec lesa, ki prehaja iz vrat po sredini, dviguje raven prestižnosti, sredinska konzola pa je še dodatno poglavje zase. Velika, široka, opremljena z vgrajenim radijskim sprejemnikom ter superiorno oblikovano dvokanalno avtomatsko klimatsko napravo, se nadaljuje preko ročice menjalnika med prednje sedeže v naslon za roko. Poleg avdionaprave je postavljena tipkovnica za mobilni telefon, ki omogoča prostoročno telefoniranje z vgrajenim mikrofonom v senčniku, ter zvočniško enoto v šoferjevem vzglavniku in izpisom številk na zaslonu potovalnega računalnika. Avdionaprava je odlična. 13 zvočniških enot, podprtih z ustreznim ojačevalnikom in možnostjo izbire "dolby surround" zvoka, impresionira tudi audiofile. Za ljubitelje filmov pa se v zvočniku na sredini armaturne plošče skriva še televizijski sprejemnik, ki je obenem tudi prikazovalnik navigacijskega sistema. Za lagodnejše počutje potnikov je tu še električna podpora premikanja prednjih sedežev, šip in ogledal ter gretja sedežev in klopi. Voznik ima na voljo še tempomat.

Saab z opremo ni tako bogat, ker je bolj podrejen uporabnosti. Za začetek človeka zmoti siva plastična obloga vrat, ki kljub krpici usnja in kromirani kljuki za odpiranje še zdaleč ne spada v tako visok razred. Zato pa pritegne pogled na sedeže, ki so oblečeni v grobo črno usnje, namenjenemu nivoju opremljenosti aero. Armaturna plošča je svojevrstna, oblikovno iz prejšnje generacije, zato pa so detajli povsem saabovski. Pregledni merilniki so klasika, všečen je merilnik pritiska v turbini, zato pa malce manj suhoparni merilnik hitrosti, ki nima linearne skale, pač pa logaritemsko. Zanimiva je tudi funkcija nočne osvetlitve merilnikov, ki pusti obarvan le merilnik hitrosti do 140 km/h, če pa le-to prekoračite, zažari še preostali del skale. Posrečeno izdelane reže za prezračevanje so tradicija. Delovna okolica voznika je oblečena v brušen aluminij. Sredinska konzola je enostavna, na vrhu opremljena s potovalnim računalnikom in velikim prikazovalnikom kakovostne avdionaprave s predvajalnikom CD-plošč in ojačevalnikom, ki poganja 9 Harmann-Kardonovih zvočniških enot. V spodnjem delu je enostavna dvokanalna avtomatska klimatska naprava, ki temeljito prezračuje celotno kabino. Posebnost saabov že od nekoč, je osrednja ključavnica, ki je vgrajena med prednja sedeža in skrbi tako za vžig motorja, kot tudi za varnost proti kraji, saj zaklepa ročno zavoro in menjalnik. Slabost so tam postavljena stikala za odpiranje stekel, kjer jih z roko lovimo kot olivo na krožniku. Da Švedi vedo, kaj so mrzle zime, začutimo ob vklopu gretja sedežev, tako prednjih kot zadnjih. Pri marsikateri gospodični v mini krilu bi postala ritka precej bolj vroča kot pa njeni, za moške najslajši kraji na svetu.

Da je saab saab, začutite, ko vanj sedete. Sedeži so odlični. Dobesedno se ovijejo okrog telesa in tudi v najhitrejših vijuganjih ne popustijo. Enako velja za volan. Debel, perfekten za oprijem, v usnje odet, se izredno rad vrti, nasproti prihajajočim vijugam pa se zlepa ne odreče. In tudi potniki na zadnji klopi se ne bodo pritoževali nad hitro voženimi ovinki. No ja, malo višji že, saj jim kmalu zmanjka prostora za noge. Prav tako zmanjka prostora za noge vozniku, saj se armaturna plošča spusti pri volanu zelo nizko, tako da bodo vaša kolena kar naprej tiščala obnjo. Tudi v volvu se dobro sedi. Vendar le po ravnem. Sedeži namreč nimajo bočnega oprijema, za povrh pa je še usnje drseče. Zato pa je prostornost navdušujoča. Kritika gre le volanskemu obroču. Tanek je in polzi iz dlani, ker je delno lesen.

Skupen obema avtomobiloma je samodejni petstopenjski menjalnik. Pri obeh tovarnah sta na novo razvita, vendar je razlika med njima očitna. To se izkaže v vožnji. Volvov deluje mehkeje, a počasneje prestavlja. Tudi pri polno pohojenem plinu "kick down" je linearnost prestavljanja zavidljiva. Limuzinsko. Tega ne moremo reči za saaba. Pri menjavi rahlo "cukne", pri polno pohojenem plinu pa, grrrr, prestavi dve prestavi nižje in avtomobil že trga in razganja od moči. Če pa si zaželite še športni program prestavljanja, postane ta limuzina kot z verige strgan tiger, čeprav na prednji odriv šap. Športno.

Obema pa je skupna tudi turbina, ki se vrti nad bencinskima motorjema. Saabov je po prostornini 2,3-litra malo manjši in štirivaljni, zmore pa kar 250 KM in 350 Nm navora (370 Nm v overboostu), kar je dovolj, da spravi 1520 kg težko vozilo od 0 do 100 km/h v pičlih 7 sekundah. Volvo je bolj umirjen. 200 KM in 280 Nm navora iz 2,4-litrskega petvaljnega agregata ga žene od 0 do 100 km/h v dobri sekundi več.

Kakšna sta avtomobila med vožnjo? Saab je športnik. Enostavno ga nočete voziti počasi. Hitri in ostri ovinki so poslastica, tirnic ne spusti, dokler ne želite sami. Na grbinah je malce trd, vendar jih požira brez problemov. Lahko pa se prelevi v limuzino ležernega voznika; tudi taka vožnja z njim je prijetna. Na avtocestah pa brez problemov dosega hitrosti tja do 250 km/h in se jih tudi drži. S teh hitrosti tudi dobro ustavlja. Zavore so nadvse učinkovite in jih praktično ne morete pregreti. Res pa je, da so na testnem saabu neprestano cvilile med vožnjo, kar je verjetno posledica smeti med ploščico in zavornim batom.

Volvo je namenjen bolj uglajenim voznikom, ki si včasih zaželijo dinamičnejše vožnje. Ceste se po meritvah sodeč drži dobro, a je povraten tok informacij razmeroma skop. Takrat pomaga vključen sistem aktivnega nadzora stabilnosti - DSTC. Drugače pa njegovo gibanje občutite z malce preveč posrednosti pomagal in premalo povezavavami med dogajanjem na cesti in šoferjevimi rokami. V ovinkih mu najprej zdrsne nos, potem zadek, ampak je vse v mejah predvidljivosti in še zelo hitri morate biti za tak podvig. Najbolje se izkaže na odprtih cestah, kjer tiho reže v zrak in nežno prevozi grbine in luknje. Tudi z njim se boste lahko vozili kar hitro, saj doseže hitrosti do 225 km/h. Pa tudi ustavlja se prepričljivo.

Torej, katerega bi? Razvežite si kravato, za vogalom odprite aktovko in še enkrat poglejte stanje vašega bančnega računa. Če se znesek giblje tam okrog 10 milijonov, potem je eden od njiju vaš. Sicer pa si bo tudi sosed razvezal kravato, ko bo izvedel kaj ste kupili. Ja, tudi njemu bo zakuhalo.