Opis in fotogalerija

Nova generacija petice je med ljubitelje mazd in njenih oblik vnesla deljena mnenja. Evropeizirane klasične in konzervativne poteze prve generacije je tokrat kontraverzno zamenjal vzhodnjaški 'nagare'. Fluidni stil, ki bo pisal zgodbo vsem novim mazdam. Za kaj gre, ni težko uganiti.

Seveda je res. Nova mazda5 je, razen enoprostorske zasnove in nekaterih tipično hišnih dizajnerskih in tehničnih rešitev, glede na predhodnika povsem nov avtomobil. 'Nagare' oziroma v prevodu 'tok' je moderni prijem oblikovalcev, ki je prvič viden prav na tem avtomobilu. Nekaterim je všeč, drugim ne. Če so tisti bočni valovi zgubane pločevine marsikomu mikavni, se vsaj polovici tukajzemljskega prebivalstva ne zdi logična poteza oblika zadnjih, oblikovno povsem zgrešenih luči, povzetih po cenenih korejskih rešitvah.

Tipizacija ni vedno slab pojav, sploh, ko gre za prepoznavnost. Zato je mazda5 za mazdo3 že druga s tipiziranim nosom in tako vsem prepoznavnim hišnim slogom. Sicer pa je petica od boljših stvari predhodnice prevzela visoko strešno linijo, ravno odsekan zadek, dvoja bočna drsna vrata, lahko vstopanje v avtomobil, nizko in ravno dno prtljažnika, dobro preglednost, in prostornost. Nekaj 'nagareja' se je v tej mazdi nalezla tudi notranjost. Strogo urejenost so zamenjale dinamične poteze in razgibanost v Mazdinem stilu. Novost je rahlo proti vozniku obrnjen sredinski, še vedno nepregledni prikazovalni trak ter novi merilni instrumenti, ki so tokrat z zgolj indikacijsko lučko za neogret motor ter nerodno majhnim digitalnim kockastim prikazovalnikom skopi in po grafiki preveč suhoparni za želeno okarakteriziranje avtomobila.

'Muha' petice je, tako kot pri vseh mazdah zadnjega časa, preveliko število (po večini nepotrebnih) gumbov na sredinski konzoli ter tudi volanskem obroču. Pri tako opremljenem primerku, kot je bil testni, utegne motiti tudi črnina vseh sestavnih delov notranjosti, saj v tako živahnem avtomobilu deluje preveč turobno. Obenem velja pohvaliti izdelavo le-te, pograjati pa kvaliteto pustih uporabljenih materialov. Sicer pa je sedenje za mazdinim volanom povprečen šport. Sedišča prednjih sedežev so namreč precej mehka in se v prednjem delu uklanjajo navzdol, naslon je dober, nastavljivost ergonomsko solidna. Malce dvoma vliva kvaliteta tkanine sedišč, saj je po le dva tisoč kilometrih nase nabrala kar nekaj starostnih gub. Vsaj na sedežu šoferja.

Zajetne mere in karakuri je že od prej znan kot odlična rešitev pri prilagajanju prostora potnikom ali prtljagi. Pa čeprav je v resnici v sredinski vrsti za res udobno sedenje prostora samo za dva; ta imata po globini in naklonu nastavljivi naslanjali, vključno z bočnimi počivali za roke. Sredinski del je zasilne sorte in namenjen sedenju tistih res mlajših, manjših in lažjih. Zadnja, tretja vrsta, je primerna, bolj kot ne, zgolj za rešitev v sili, saj je tudi tu prostora malo, pa še prtljago velja v takšnem primeru odmisliti, ker prostora v prtljažniku v tem primeru skoraj ni. No, po drugi strani velja pohvaliti serijsko opremljenost avtomobila, saj v njem najdete praktično vse, kar potrebujete za varnost, uporabnost in udobje med vožnjo.

Vožnja z novo mazdo5 je eden boljših delov testa: zaradi suverenega podvozja, dobre lege na cesti, okretnosti, odrezavega 1,6-litrskega turbodizelskega motorja in odličnega menjalnika. Tu se petica pokaže v svoji pravi luči. Zna biti udobna, za dinamično vožnjo bolje utrjena kot predhodnica, z blaženjem odlična na slabih cestiščih, predvidljiva v ovinkih in obvladljiva v kritičnih razmerah. Sicer je vrtenje drobnega volana na trenutke malce premehko, ampak informacij ne manjka. Prav tako je prestavljanje z dirkaško visoko nameščeno in ob volan potisnjeno ročico japonsko natančnega šeststopenjskega menjalnika čudovito delo. S svojimi performansami 85 kilovatov in 270 Nm navora pri 1750 vrtljajih v minuti agregat ne prinaša čudežev, je pa zato glede na majhno kubaturo in konkretno maso avtomobila dovolj agilen, tako za zmerno kot tudi malce bolj dinamično vožnjo. Z dobrimi sedmimi in pol litri povprečne porabe pa na žalost ni prav nič varčen. Konkurenca je pri tem daleč naprej. Še ena zamera, ki gre na račun motorja, je robustnost z zvokom in tudi tresljaji, sploh ob zagonih pri hladnejših jutrih ter pri vožnji v območju pod 1500 vrtljaji na minuto. Na uglajenosti bo pač še potrebno delati. Podobno, kot s protihrupno izolacijo med motornim delom in kabino.

O uspehu novih potez gre le stežka soditi na samem začetku. Napredek je pri novi mazdi5 zaznaven, a bi si želeli še večjega. Drobne malenkosti so pač odločilne, tudi ko gre za povsem spodoben nov avtomobil.