Opis in fotogalerija

Po 127 prototipih in nešteto razvojnih kilometrih se druga generacija mazde6 oblikovno vrača k svojim Japonskim koreninam, stran od Evropskega oblikovanja. Karakteristične linije prejšnjega modela so osvežene in še vedno jasno vidne, postale pa so, podobno kot na bolj športni sestri RX-8, precej bolj agresivne. Napihnjeni blatniki, nazaj potegnjeni žarometi ter kupejevska streha že v mirovanju nakazujejo, da je voznik precej verjetno nekompromisna in dinamična oseba. Prednja maska je postala še izrazitejša, v primerjavi s starim modelom pa je nova šestica zrasla tudi v širino in dolžino.

Potniški prostor je odlično zasnovan, uporaba materialov in obdelava pa sta na nivoju renomirane nemške konkurence. Sedeži nudijo dober bočni oprijem, na daljše proge niso utrudljivi, voznik svoje delovno mesto z lahkoto definira. Ena izmed glavnih značilnosti mazde6 je ravno lahkotnost uporabe. Gumbi na glavni konzoli so tako vedno na dosegu roke, njihova razporeditev je takšna, da z njimi že po nekaj minutah vožnje upravljamo instinktivno, testno vozilo pa je bilo opremljeno tudi z medfunkcijskim omrežjem CF-Net. Gre za inovativen sistemom ukazov na volanu, ki omogočajo integrirano upravljanje z zvočnim sistemom, klimatsko napravo ali navigacijo s samo tremi gumi. Mazda s tem sistemom ni poskrbela zgolj za preprosto uporabo (čeprav na začetku potrebuje kar nekaj privajanja), ampak tudi za visoko stopnjo varnosti, h kateri veliko prispeva povezava bluetooth z možnostjo glasovnega izbiranja. Za vse, ki še vedno živite v kameni dobi in ne veste, kako bi vam modri zob lahko koristil: gre za tehnologijo, ki omogoča klicanje vaših prijateljev zgolj in samo z glasovnimi ukazi. Omeniti velja, da zadeva deluje le, če znate angleško, nemško, francosko ali italijansko. Da pa se po žilah šestice pretaka temperamentna kri in ne olje, pokaže živo rdeča osvetlitev s pridihom bele in vijolične barve. Izbira barv je stvar okusa, v uredništvu nam je bila zelo všeč.

Mazda6 se lahko pohvali z odličnim vzmetenjem, ki je nastavljeno tako, da svojim potnikom nudi dovolj udobno vožnjo glede na velikost koles, če pa si voznik tega zaželi, mu šestica ponuja odličen oprijem tudi ob bolj dinamični vožnji. Gre torej za precej nevtralno nastavljeno podvozje, v katerem ne uživa le voznik, ampak vsi sodelujoči. Ko odložite vašega 'mulčka' v vrtcu in se odpravite v službo, če se le da, po samotni zaviti cesti, boste vedeli, o čem govorim. Najmočnejši dizelski agregat podvozju nudi vso potrebno podporo in ima na zalogi ogromno navora. Vendar mu zamerim, da se konkretno zbudi šele pri 2000 vrtljajih, pod to številko pa najprej mislite, da gre za šibkejšega v ponudbi. Zato se tudi sprednji gnani kolesi včasih zavrtita v prazno v ovinku, ko je motor v idealnih vrtljajih, s čimer se malo poslabša tudi vodljivost. Ampak takrat je pospeševanje zelo dobro občutno in se žal konča že pri 3500 vrtljajih, ko motor doseže največjo moč, kar pomeni, da boste morali pogosto prestavljati. Verjetno tudi ni potrebno posebej poudariti, da zato lahko brez kančka slabe vesti nosite majico kralj avtoceste, ker ravno tam pridejo do izraza vse te lastnosti. In očitno je bil to tudi osnovni namen Japoncev – da ustrežejo Nemcem na njihovih autobahnih brez omejitev. Šeststopenjski ročni menjalnik je izredno natančen in hiter, njegovo delovanje je tako solidno, da se zdi, da je narejen za večno. Ročica je postavljena blizu volanskega obroča, za prijetno vozniško izkušnjo pa poskrbi tudi krmiljenje, ki mu ne gre očitati nič slabega, saj nudi vse informacije, ki si jih želite. Včasih boste dobili še kakšno več.

Smo od te mazde6 pričakovali preveč? Morda. Nekateri podobno močni motorji so bolj odzivni že pri nižjih vrtljajih. Vendar drugje voznik ne vzpostavi tako dobrega odnosa s svojim vozilom, zato so obljube izpolnjene. Poleg pregovorne japonske zanesljivosti nudi veliko prostora, (pre)več moči, prefinjeno obliko, zadovoljstvo ob vožnji in to vse po ugodni ceni, ko v primerjavo vključimo še konkurenco.