Opis in fotogalerija

Po vsem, kar je na testu pokazala nova astra, bi lahko športno rekel, da imamo novega na stopničkah. Vidi se, da so na vsak način želeli narediti avtomobil, ki se bo lahko postavil ob bok golfu in ga tudi kje premagal. Mogoče je tudi zato od njega za kar 22 centimetrov daljši. Astra sedaj spada med največje predstavnike v svojem razredu, kar ni nujno dobro. Marsikatera garaža ali parkirni prostor bosta po novem premajhna. Celo ob bližnjem srečanju deluje mogočno, nikakor pa ne okorno. Oblikovalcem je uspelo nekako pomesti s preteklostjo, ker nova astra deluje res sveže in v skladu z novimi modnimi smernicami Opla, obenem pa velike mere uspešno prikrivajo zajetna odbijača in kromirani vložki. Po drugi strani morate za spodoben izgled doplačati za najmanj 18-palčna platišča, kar danes velja že za večino novih predimenzioniranih avtomobilov.

Kljub zajetnim meram zunanjosti pa še ne pomeni, da je toliko več prostora znotraj. Seveda ga je dovolj. Ne vem, kaj potrebuje recimo štiričlanska družina več. Je pa res, da ga je po občutku v dolžino toliko tudi v manjših predstavnikih tega razreda, le v širino pokaže tisto pravo 'razkošje', zaradi česar so lahko spredaj vgradili enako velika sedeža kot sta v insigniji. To pa pomeni zelo dobro sedenje (testni avtomobil je imel ortopedska sedeža) z odličnima bočno in ledveno oporo ter ločenim nastavljanjem naklona in dolžine sedalnega dela.

Kako učinkovito so po novem izrabili notranjost, pokaže primerjava odlagalnih mest. Pri prejšnji astri smo vsi kritizirali, da nimamo kam odložiti svojih drobnarij. No, če se boste usedli v novo, se vam bo zdelo, da ste v drugem avtomobilu. Sedaj ima prostor za veliko plastenko v vratih, velik utor pred ročico menjalnika za telefon in denarnico, pod mesti za pijačo pa še en skrit predal za kaj vrednega. V bistvu me moti samo ena malenkost: da ima armaturna plošča preveč gumbov in da so le-ti majhni ter nekateri med njimi nepregledni.

Še eno stvar bi lahko pričakovali od skoraj 4,42 metra dolge astre – večji prtljažnik. S 370 litri ni ravno razkošen, kar pa še ne pomeni, da ni uporaben. Pri Oplu so šli korak dlje s flexfloorom, ki predstavlja posebno polico za 55 evrov, kateri lahko nastavite tri položaje. Enega za lažje natovarjanje, drugega za ravno dno, če podrete sedeže, in tretjega za največ prostora. Druga poslastica, ki ima v besedi 'flex' pa se imenuje flexride. Gre za prilagodljiv sistem blaženja, ki mu ukazujete z gumboma na vrhu armaturne plošče. Na voljo so trije načini (privzeti je normal), ko pritisnete 'sport' pa se merilniki obarvajo rdeče, blažilniki in volan postanejo za malenkost trši, motor pa občutno bolj odziven, ko pohodite stopalko za plin. Razlika je dejansko občutna, sploh, ko izberete udobni način, ko astra celo z 18-palčnimi kolesi čisto spodobno požira cestne luknje. Volan je ravno prav neposreden, da ga niti v ostrih zavojih ni potrebno preprijemati in občutka je še ravno dovolj, da je lahko tudi udoben za nežne ročice.

Motor je v tem primeru močnejši od obeh 1,7-litrskih turbodizlov in je nekako na sredini ponudbe. Ni slab in je povsem dovolj močan, lahko pa bi bil za kakšen liter varčnejši. Tovarna pravi povprečno 4,7 litra, na testu je bilo dobra dva litra več. Dokler se ne ogreje, je glasen, pa tudi menjalnik še ne teče tako lepo kot potem, ko oba dosežeta delovno temperaturo. Šest prestav je dobro izračunanih, kdor potrebuje več (zmogljivosti ali varčevanja), pa lahko izbere bodisi močnejši dvolitrski agregat, bodisi šibkejši 1,3-litrski 'šparovček'.

Pri takšnem avtomobilu je zelo pomembna ali pa celo najbolj pomembna stvar cena. Astra je v primerjavi s konkurenco precej ugoden avtomobil. Že pri osnovni dobite veliko opreme, tale, ki ima skoraj vse, kar obstaja (luči AFL, posebne sedeže, flexride, navigacijski sistem…), pa stane že 27 tisoč evrov. Veliko za nižji srednji razred, ne pa za vse skupaj, ko pogledate na spisek dodatne opreme. Opel polaga velike upe na ta avtomobil in lepo kaže, da si z njim lahko spet opomorejo.