Opis in fotogalerija

Avtomobili dandanes pogosto poskušajo biti čim bolj vsestranski. Veliki terenci športni in prestižni, športniki nadvse varčni, udobni in prostorni, enoprostorci pa morajo poleg prostornosti ponujati še dinamičen karakter in precej drugih, zanje manj značilnih vrlin. A se potem pogosto zatakne že pri osnovah.

Verso ne želi biti dinamičen, nima ambicij po izjemnem razkošju, zato pa dobro pozna svoje primarne naloge. Je prostoren in prilagodljiv, torej ravno tisto, kar se od takšnega vozila najbolj pričakuje. Stekla na njegovih bokih so velika, zato boste dobro videli, kaj se dogaja okoli vas, to pa pomeni tudi, da bodo otroci na zadnjih sedežih lahko uživali v premikajoči se okolici. In to je precej pomembno, saj se bodo na ta način zamotili, v nasprotnem primeru pa bodite pripravljeni na otroško negodovanje.

Zadnji sedeži so vzdolžno pomični in nastavljivi po naklonu, kar je v avtomobilu takšnega tipa zelo pomembno, saj na ta način po potrebi lahko enostavno povečamo prtljažnik oziroma ponudimo potnikom nekaj več udobja. Ker so sedeži še enostavno zložljivi, pomeni tudi, da lahko prtljažni prostor povečate že z eno samo prosto roko in v drugi denimo lahko držite otroka. Pri uporabnosti oziroma prilagodljivosti si verso tako zasluži dobro oceno. Zakaj ne odlične?

Zato, ker je ob vsej prilagodljivosti ena od njegovih večjih hib povezana ravno z uporabnostjo. Bolj nerodno postavljenih pritrdišč isofix že dolgo nisem srečal, sploh pa ne v takšnem avtomobilu. Preden boste uspeli pritrditi otroški sedež, boste najverjetneje izgubili živce. Škoda, ker bodo po njem najpogosteje posegale ravno družine z majhnimi otroki.

Kadar ne boste naokrog vozili otrok in se boste celo uspeli posvetiti lastnemu udobju, takrat vas verso ne bo razočaral. Sedeža spredaj sicer nista posebej dobra, sta bolj povprečna in ne zelo udobna, je pa nasploh okolje lepo urejeno. Merilniki na sredini pomenijo, da bo vaša sopotnica ali sopotnik lahko nenehno opazoval, kako hitro vozite, gledano na vse skupaj pa je okolje lepo in prijetno.

Verso je eden bolj udobnih enoprostorcev, zato hitro odpeljanih zavojev ne mara preveč. Njegovo vzmetenje bi postavili nekako v sredino med najmanj in najbolj dinamične predstavnike tega segmenta, kar pomeni po drugi strani to, da se uspešno spopada s cestnimi anomalijami. Glede na to, da enoprostorci niso namenjeni divjanju, je to še ena od vrlin.

Tudi dizelski motor, ki je v tem avtomobilu, je dovolj dober. Z manj kot stotimi kilovati ne omogoča posebno sunkovitih pospeševanj, a od enoprostorca več moči skoraj nikoli ne boste zahtevali. Sploh pa ne, ker je tudi vzmetenje, kot zapisano, mehkejše. Boste pa s takšnim agregatom brez težav občasno koga prehiteli in udobno potovali po avtocesti. Pri motorju lahko pohvalimo še porabo, saj smo se brez težav vozili z manj kot sedmimi litri povprečno.

Pod črto je verso dober enoprostorec, težava je le v tem, da je na trgu več podobno dobrih. In tudi s podobno ceno, saj takšen verso stane okoli 24.500 evrov.