Opis in fotogalerija

Prisotnost Volkswagnove jette je pravzaprav kar težko komentirati; gre namreč za avtomobil, ki se je venomer na trgu pojavljal bolj kot obrobni izdelek. Namenjen tistim, ki jim golf ni bil všeč, ker je bil, enostavno, kombilimuzina. Jetta pa je bila doslej in je tudi v šesti generaciji povsem klasična limuzina.

Pa ne več na takšen način, da bi ji Volkswagnovci zgolj dodali suhoparni zadek in zamenjali del podvozja, ker se pač takšni avtomobili prodajajo v manj razvitih državah z drugačno mentaliteto in seveda s slabšimi cestami. Nova jetta je napravljena zelo spodobno, kot prava, že skoraj športna limuzina višjega kova; se pravi izdelana za globalni, tudi najzahtevnejši trg.

Ne, jetta ni nič več kopija golfa. Drugačen, čeprav logično hišni, je njen nos, drugačna, bolj aerodinamična in prihuljeno kupejevska je njena bočna silhueta in zelo dopadljiv je tudi njen visoki zadek, ki si linije deli z bratranci iz Audijeve hiše. Tudi platforma, na kateri jetta sloni, je za 7 centimetrov daljša od golfove, kar služi pridobivanju prostornosti v kabini ter večjemu udobju na cesti. In hkrati, jetta se noče primerjati s kakšnim pomanjškom passata, saj cilja na povsem drug kupni razred.

O pristnosti jette kot samostojnega hišnega modela govori tudi dizajn notranjosti. Osnovna forma posnema namreč tisto, kakršna je bila v jetti že pred slabimi tridesetimi leti, torej s kratko in na visoko odsekano armaturno ploščo, s sredinskim delom, ki je rahlo zasukan proti vozniku. Potem sta spredaj še za sedenje odlična komfortna sedeža, obilica prostora okoli nog, bokov, ramen in glave, za voznika idealna ergonomija, zadaj neutesnjenost in udobje klopi ter seveda oprema, ki je konfekcijska vsem hišnim modelom. Pohvaliti velja tudi odlagalne prostore in seveda prtljažnik, ki je s 510 litri velik, na žalost za nakladanje globok, pri polnjenju pa je treba paziti še na prostor za vodili vrat, ki se ob zapiranju pomakneta globoko proti dnu le-tega. Prodajna politika je tista stvar, zaradi katere pravzaprav jetta po svoje trpi. Biti mora namreč avtomobil, ki bo privlačen zaradi svoje ugodne cene, zadovoljive opreme, ponujenega komforta in prostornosti.

Jetti namreč Volkswagen ne privošči, niti na spisku dodatne opreme, kar nekaj od tistih najimenitnejših dodatkov, ki si jih pri golfih ali passatih lahko omislite serijsko. A nič ne de, za dobrih dvajset tisočakov se tako, kot v testni jetti, da dobiti sodoben dizelski agregat, DSG-menjalnik ter najvišji nivo opreme highline, ki pa se brez doplačila dodatnih dveh tisočakov za spodobno avdio-enoto s podporo bluetooth, dvopodročno klimatizacijo ter kvalitetni parkirni sistem sploh ne bo zdel tako imeniten kot sicer. No, malce nenavadni odtenki sivorjavih tonov že delujejo bolj fino, ampak grobo industrijsko tkanje sedežnega blaga in trdi plastični materiali vratnih oblog razkrivajo, kje so razlogi za ugodno ceno.

Po drugi strani gre pohvaliti vrhunsko izdelavo avtomobila, odlično protihrupno zatesnjenost ter idealno izničevanje vibracij. Za slednje je pravzaprav najbolj odgovorno podvozje, ki je uglašeno čvrsto, a še vedno na udobno noto. Zato je vožnja z jetto pravzaprav vseskozi suverena, tiha in lahko presenetljivo hitra. O stabilnosti in vodljivosti ne gre izgubljati besed; kljub dobrim 40 centimetrom daljši karoseriji in okoli 100 kilogramom večji masi je jetta le za malenkost slabša od golfa, pa še to le po hitrih in ostrih ovinkih. Kaj pa pogonski sklop? Sodobni 1,6-litrski TDI, ki tokrat ni opremljen z ekološko tehnologijo bluemotion, je primeren v jetti le, če jo boste uporabljali kot potovalnik. Sicer zmore 77 kW in 250 Nm navora in je s svojim delovanjem, glede na kapaciteto, ki jo ponuja, precej suveren. Ni pa namenjen priganjanju, zato ambicije po dinamiki takoj odpadejo. No, njegovi kvaliteti sta kultivirano delovanje in majhna poraba pri zvezni vožnji, ki jo lahko pohvalim. V povprečju 6,3 litra na 100 prevoženih kilometrov je odličen rezultat pri testni vožnji predvsem po zavitih gorskih cestah. Vožnje po običajnih cestah terjajo še slab liter manj, kar je pohvalno.

Najboljši del pogona pa je seveda DSG-menjalnik, tokrat s sedmimi stopnjami. O njegovem delovanju lahko rečemo samo vse najboljše, saj je logika prestavljanja sprogramirana izvrstno. Zato voznik med vožnjo po večini ne bo imel želje posegati v njegovo delovanje. Se pa najde ena malenkost, ki pri tem sklopu pravzaprav popači celoten občutek. Speljevanje ni ravno takšno, kot bi si ga želeli. Precej počasno je in cukajoče, tudi ko odrezavo pohodite pedal za plin do konca. To pa je tudi edina zamera, ki zna vožnjo z jetto zmotiti.

Tako je, s prihodom takšnega avtomobila kot je jetta je več kot očitno, da se tudi v avtomobilskem svetu časi vračajo. Limuzine pridobivajo na veljavi in znova bomo ugotovili, da sploh niso tako zelo neuporabni avtomobili kot v zadnjem času narekujejo trendi. Ja, jetta je, kar se tiče tega, pravo presenečenje in verjamem, da bodo na podoben način VW-ju sledili tudi ostali proizvajalci.