Avto.info

Alfa Romeo (nuova) giulietta

40 let milanske 'mini alfette'

Alfa Romeo (nuova) giulietta: 40 let milanske 'mini alfette'

Alfa Romeo (nuova) giulietta

Avtor: Foto: Alfa Romeo
Alfa Romeo (nuova) giulietta: 40 let milanske  mini alfette Alfa Romeo (nuova) giulietta: 40 let milanske  mini alfette Alfa Romeo (nuova) giulietta: 40 let milanske  mini alfette Alfa Romeo (nuova) giulietta: 40 let milanske  mini alfette Alfa Romeo (nuova) giulietta: 40 let milanske  mini alfette Alfa Romeo (nuova) giulietta: 40 let milanske  mini alfette Alfa Romeo Giulietta 2.0 Turbo Autodelta

Alfa Romeo Giulietta 2.0 Turbo Autodelta

Alfa Romeo (nuova) giulietta: 40 let milanske  mini alfette Alfa Romeo (nuova) giulietta: 40 let milanske  mini alfette Alfa Romeo (nuova) giulietta: 40 let milanske  mini alfette Alfa Romeo (nuova) giulietta: 40 let milanske  mini alfette Alfa Romeo (nuova) giulietta: 40 let milanske  mini alfette Alfa Romeo Giulietta Zender Alfa Sport

Alfa Romeo Giulietta Zender Alfa Sport

Alfa Romeo Giulietta Vivace, izdelanih samo 200 primerkov

Alfa Romeo Giulietta Vivace, izdelanih samo 200 primerkov

Letos mineva že 40 let od prve predstavitve druge generacije modela giulietta, ki so mu takrat v Milanu namenili veliko bolj pomembno družbeno vlogo kot jo ima današnja giulietta, ker je giulietta druge generacije (tipo 116) takrat dokončno nadomestila prvotno giulio.

Giulietta iz poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja ni bila rojena ravno pod srečno zvezdo, ker številni tedanji 'alfisti' niso verjeli, da lahko ta avtomobil nasledi in zasenči prvotno giulio in njeno kasnejšo evolucijsko izpeljanko (giulia nuova super (1974-1977)). Zanimiva pa je tudi družbena umestitev tedaj nove giuliette, ker je bila uvrščena v srednji avtomobilski razred, v družbo BMW-jev iz prve serije 3, medtem ko je današnja giulietta nekoliko degradirana, ker je uvrščena razred nižje (spodnji srednji (golfov) razred). Če veste, da je imela 'Nuova Giulietta' (tipo 116) povsem enako medosno razdaljo (2510 mm) kot tedanja milanska admiralska ladja (alfetta) in tudi povsem enako medosno razdaljo kot giulia nuova super, potem je njena uvrstitev med bolj prestižne avtomobile povsem upravičena, poleg tega je 'Nuova Giulietta' od večje sestre (alfetta) povzela tudi 'transaxle' (motor spredaj, menjalnik in pogon na zadnji osi) zasnovo in zasnovo podvozja, večino vgrajenih pogonskih sklopov pa je prispevala giulia.

Zametki nove giuliette segajo v sredino sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so v Milanu ugotovili, da je prišel čas za zamenjavo legendarne in zelo uspešne giulie. Takrat je Ermanno Cressoni, tedanji vodja oblikovanja, vodilnim v Milanu prvič predstavil novi oblikovalski moto z imenom 'La Nuova Linea', kjer je pri prototipih prišla do izraza predvsem klinasta bočna podoba z nizkim prednjim delom ter visokim zadkom avtomobila, ki je kasneje zaznamovala še nekaj modelov znamke Alfa Romeo. S takšno serijsko podobo, ki so jo Italijani reklamirali tudi s sloganom 'ljubezen na drugi pogled', nova giulietta ni prepričala veliko kupcev, veliko bolj so kupci cenili njeno odlično pogonsko tehniko ter zasnovo podvozja. Če k temu prištejemo še relativno nizko maso (od 1060 (1.3 & 1.6) do 1080 kg (1.8)) tega avtomobila (dolžina: 4210 mm, širina: 1650 mm, višina: 1400 mm) pa dobimo recept za uspeh, ker je bila ta giulietta v nekaterih pogledih boljša od podobnih tedanjih BMW-jev iz serije 3, ki so bili v bolje motoriziranih verzijah približno 100 kilogramov težji od italijanske 'lahke konjenice'. Temu primerno boljše so bile tudi giuliettine vozne lastnosti in zmogljivosti, to pa so kmalu opazili tudi tedanji nemški kupci, zato je Nemčija postala glavno izvozno tržišče za model nuova giulietta, dobro pa smo ta model poznali tudi Jugoslovani.

V promociji tedaj nove italijanske limuzine je takrat sodeloval tudi F1 dirkač Niki Lauda (moštvo Brabham-Alfa Romeo, vodja moštva: Bernie Ecclestone), ker je prvih 999 serijsko izdelanih primerkov modela giulietta okrašenih z njegovim avtogramom. Svoj delež k kasnejšemu tržnemu uspehu tega modela pa ima tudi udobje, ker je nuova giulietta lahko ponudila potnikom več prostora in opreme kot konkurenca (pri znamki BMW ste 'fasali' 5-stopenjski ročni menjalnik samo ob doplačilu v povezavi s prestižnimi bencinskimi 6-valjniki …), povsem solidno pa je pri tem avtomobilu odmerjen tudi osnovni prtljažnik (420 litrov). Premijsko izročilo te alfe pa odraža tudi nemška prodajna cena, ker je bila že v osnovi dražja od nekaterih tedanjih BMW-jev serije 3 in občutno dražja od vseh tedanjih audijev 'A4' (model 80). Za najdražjega takšnega audija (tip 80 1.6 GLS, 63 kW/85 KM, največja hitrost: 165 km/h, pospeševanje (0-100 km/h): 12,1 sekunde, povprečna poraba (l/100 km): 11,5 litrov) ste leta 1978 odšteli 14.640 nemških mark, najcenejši BMW (tip 316, 66 kW/90 KM, največja hitrost: 160 km/h, pospeševanje (0-100 km/h): 13,8 sekunde, povprečna poraba (l/100 km): 12 litrov) vas je olajšal za 15.689 nemških mark, medtem ko ste za najcenejšo giulietto 1.3 (66 kW/90 KM, največja hitrost: 166 km/h, pospeševanje (0-100 km/h): 12,5 sekunde, povprečna poraba (l/100 km): 11 litrov) odšteli 16.490 nemških mark.

Za samo 200 nemških mark doplačila si je nemški kupec lahko leta 1978 omislil tudi giulietto 1.6, ki so jo v Nemčiji ponujali za 16.690 nemških mark. V tem primeru je kupec prejel avtomobil s 79 kW (108 KM) pogonske moči, ki je s svojimi voznimi lastnostmi in zmogljivostjo (0-100 km/h: 11,5 sekunde, največja hitrost: 174 km/h) lahko kljuboval pravemu premium BMW-ju (model 320, 6 valjev, 90 kW/122 KM, 0-100 km/h: 10,7 sekunde, največja hitrost: 181 km/h), čeprav ste za alfo v tem primeru odšteli precej manj denarja, ker vas je takšen BMW takrat olajšal za 18.950 nemških mark. Temu BMW-ju in še bolj prestižni različici 323i so Italijani resneje konkurirali šele leta 1979, ko so predstavili dve novi različici (1.8 & 2.0) modela giulietta. 1,8 litrska različica tega modela je imela na razpolago 90 kW (122 KM) pogonske moči, temu primerne so tudi številke, povezane s pospeševanjem in končno hitrostjo (11 sekund, 179 km/h), na določenih tržiščih se je takrat pojavila tudi prestižna različica z vgrajenim 2,0-litrskim bencinskim motorjem (96 kW/130 KM). Posledično je takšna giulietta še hitreje zaključila pospeševanje od 0-100 km/h (9,7 sekunde) in dosegla še večjo končno hitrost (185 km/h). Takrat so giuliette pričele ogrožati tudi prestiž BMW-jev 323i (9,5 sekunde, 190 km/h), čeprav so bile tudi tokrat občutno cenejše od bavarske konkurence. Leta 1981 ste v Nemčiji za giulietto 2.0 odšteli 19.690 nemških mark, podobno zmogljiv BMW 323i vas je 'ožel' za 23.350 nemških mark.

Za ta model prelomno je leto 1981, ker so Italijani takrat v modelu giulietta uvedli varčevalno orientirano 5 prestavo, ki je nekoliko omilila žejo slabše motoriziranih različic, ker ste ob priganjanju 1,3-litrskega motorja na vsakih 100 prevoženih kilometrov z lahkoto porabili tudi do dva litra več kot je obljubljal marketing. V tem letu so izvedli tudi prvi 'facelift', že v naslednjem letu pa smo dobili tudi prvo dizelsko gnano giulietto, katere 'traktorski motor' (2,0-litra, 60 kW/82 KM) je nastajal v obratih podjetja VM. Leta 1983 se je pojavila legendarna giulietta turbodelta 'by Autodelta' (znano tekmovalno moštvo), kjer se je vgrajeni 2,0-litrski prisilno polnjen bencinski 4-valjnik lahko pohvalil s 125 kW (170 KM) pogonske moči. Ta danes najbolj iskana serijska različica, ki je lahko dosegla največjo hitrost 206 km/h, je nastala samo v 361 primerkih. Takšna giulietta naj bi na dirkalnih stezah nadomestila zelo uspešni model GTV (alfetta), obstaja pa tudi 150 posebnih primerkov tega modela ('Giulietta Zender Alfa Sport'), ki jih je ustvaril nemški tuner Zender. Leta 1984 je ta model prepričal tudi vodilne v italijanski policiji, ker so v Milanu za njihove potrebe ustvarili večji kontingent modela giulietta. Kariera modela giulietta se je zaključila leta 1985, po točno 379.691 proizvedenih primerkih. Giulietto druge generacije je takrat nadomestila alfa 75.

Send to Kindle
|

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kabi d.o.o.