Avto.info

Ford Cosworth DFV

50 let Fordove motorne ikone

Cosworth Engineering v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja

Cosworth Engineering v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja

Avtor: Foto: Ford
Bill Brown, Keith Duckworth, Mike Costin in Ben Rood

Bill Brown, Keith Duckworth, Mike Costin in Ben Rood

Cosworthova konstruktorska ekipa v  barvah

Cosworthova konstruktorska ekipa v 'barvah'

Ford Cosworth DFV

Ford Cosworth DFV

Ford Cosworth DFV: 50 let Fordove motorne ikone Ford Cosworth DFV: 50 let Fordove motorne ikone Jim Clark - Zandvoort 1967

Jim Clark - Zandvoort 1967

Jim Clark - Zandvoort 1967

Jim Clark - Zandvoort 1967

Jim Clark - Zandvoort 1967

Jim Clark - Zandvoort 1967

Jim Clark - Zandvoort 1967

Jim Clark - Zandvoort 1967

Graham Hill v Lotusu 49 - 1967

Graham Hill v Lotusu 49 - 1967

Graham Hill (Lotus)

Graham Hill (Lotus)

James Hunt (McLaren)

James Hunt (McLaren)

James Hunt (McLaren)

James Hunt (McLaren)

Emerson Fittipaldi (Lotus)

Emerson Fittipaldi (Lotus)

V letošnjem juniju bo minilo že 50 let od vstopa znamke Ford v karavano sodobne Formule 1, kjer ji je pripadla predvsem vloga dobavitelja pogonskih sklopov v obliki legendarnega Fordovega DFV motorja, ki so ga upokojili šele leta 1983, skoraj neverjetnih 16 let po prvi zmagi …

4. junija leta 1967 se je na dirkališču Zandvoort, kjer se je na startu prvič pojavil tudi revolucionarni lotus-ford 49, odvijal tedanji nizozemski 'Grand Prix', kjer je na koncu dirke slavil legendarni Jim (James) Clark s prej omenjenim novim F1 dirkalnikom znamke Lotus, v katerem se je premierno predstavil tudi Fordov 3,0-litrski atmosferski bencinski V8 motor, ki ga poznamo po imenu ford cosworth DFV (Double Four Valve). S tem tekmovalnim motorjem, ki je zasnovan na osnovi serijskega štirivaljnega bencinskega pogonskega sklopa (tip FVA (Four Valve Series A)) iz ford-lotus cortine, so opremljali veliko proizvajalcev dirkalnikov, ki so z motorjem DFV nastopili na 262 dirkah in ob tem osvojili 155 zmag. Zadnjo zmago dirkalnika formule 1, opremljenega s tem pogonskim motorjem smo dočakali leta 1983, 16 let po njegovi predstavitvi …

Za nastanek Fordovega motorja DFV je zaslužen predvsem Colin Chapman, ustanovitelj in lastnik znamke Lotus, ki ga je FIA leta 1966 s spremembo pravil igre (namesto 1,5-litrskih pogonskih sklopov so proizvajalci v dirkalnike formule 1 lahko pričeli vgrajevati 3,0-litrske motorje) stisnila v kot, ker mu njegovi tedanji dobavitelji niso bili sposobni zagotoviti konkurenčnega pogonskega sklopa za njegove dirkalnike. Zato je takrat navezal stike z bivšim zaposlenim (inženir Keith Duckworth), ki je s poslovnim partnerjem (Mike Costin) leta 1958 ustanovil družbo Cosworth, kjer so razvijali predvsem pogonske sklope po naročilu. Costin in Duckworth sta mu takrat zagotovila, da sta sposobna izpeljati nalogo, vendar sta ob tem pričakovala tudi solidno plačilo (100.000 britanskih funtov). V tej zgodbi je zaradi tega zelo pomemben še en človek (bivši novinar Walter Hayes), tedanji prvi človek Fordove PR službe v Veliki Britaniji, ki ga je Chapman obiskal kmalu po sestanku v podjetju Cosworth, ker je rabil finančno podporo pri uresničevanju ideje o novem pogonskem sklopu.

Hayes je prepoznal marketinški potencial za znamko Ford ob morebitnem vstopu v karavano Formule 1 in takoj podprl Chapmanovo idejo. V ta namen so Chapmanu brezplačno odstopili nekaj 1,6-litrskih štirivaljnih 'Kent' motornih blokov iz serijskega modela ford-lotus cortina, ki so v tekmovalni izvedbi prejeli oznako ford FVA (Four Valve Series A). Ti pogonski sklopi so se takrat že uveljavili ob delovanju v karavani Formule 2. Pri znamki Cosworth so na osnovi teh štirivaljnih pogonskih sklopov razvili povsem nov bencinski V8 motor, ki sta ga zaznamovali lahka gradnja (168 kg),  kompaktnost (dolžina: 545 mm, širina 686 mm) ter okrov ročične gredi in motorni blok iz enega samega kosa aluminija, ki je ob tem pokazal takšno vzvojno trdnost, da so v njem prepoznali pomemben nosilni element dirkalnika in dirkalnik lahko zgradili 'okoli' pogonskega sklopa. Takšna zasnova ni bila ravno pionirska, vendar je Chapman zadevo izpeljal tako uspešno, da so to zasnovo kasneje prekopirala vsa tedanja moštva Formule 1.

Tako smo leta 1967 dobili 90-stopinjski bencinski V8 DOHC motor s 16-ventilsko tehniko, mehanskim vbrizgom goriva (Lucas Mk1) in tremi litri delovne prostornine. Posebnost tega motorja so 'nadkvadratne' (trikotne) oblike izgorevalnih komor ter posledični 32-stopinski (16 + 16 stopinj levo in desno glede na os motornega bata) notranji kot vgrajenih motornih ventilov. Leta 1967 je takšen motor v lotusu 49 lahko mobiliziral 410 KM (302 kW) pri 9000 vrtljajih v minuti ter 370 Nm motornega navora pri 7000 vrt./min., leta 1977 se je ta motor lahko pohvalil s 465 KM (342 kW) pri 10.500 vrtljajih v minuti. Vrhunec 'potence' je dosegel v 'puberteti' (leta 1983 se je moč dvignila na 510 KM (375 kW) pri 10.500 vrtljajih v minuti …). Ko je konkurenca prepoznala vrednost tega motorja, so imeli pri Fordu opravka s čakalnimi vrstami, vendar šele po letu 1968, ker si je Chapman zagotovil ekskluzivne pravice glede dobave motorja DFV. Kasneje je ta motor premikal tudi dirkalnike znamk McLaren, Matra, Brabham, March, Tyrrell, Hesketh, Williams, Penske, Wolf in Ligier. Z njim so si pomagali tudi pri znamkah kot so Surtees, Shadow, Ensign, Kojima, Lola, Fittipaldi, ATS, Arrows in Osella.

Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je v Formuli 1 nastopila prva turbo era, kjer so se na stezah hitro pokazale razlike med dirkalniki s klasičnimi atmosferskimi in dirkalniki s prisilno polnjenimi motorji. Na dirkalnih stezah, kjer pride do izraza predvsem motorna moč, so novi prisilno polnjeni 1,5-litrski motorji blesteli, na bolj zavitih stezah (Silverstone, Hockenheim, Monako, Long Beach, Zolder, Montreal, Brands Hatch in Detroit) pa 1,5-litrski turbo motorji niso mogli premagati klasičnih 3,0-litrskih atmosferskih motorjev, predvsem zaradi boljše odzivnosti klasičnih motorjev ter posledične boljše vodljivosti dirkalnikov. Leta 1985 se je na startu dirke prvenstva Formule 1 pojavil zadnji dirkalnik, opremljen s tem legendarnim pogonskim sklopom, ki še vedno spada med najboljše motorne kreacije v celotni zgodovini avtomobilskega športa. Vendar to ne pomeni, da so ga upokojili, ker so ga kasneje pridno uporabljali v Formuli 3000 in tudi na stezi dirkališča Le Mans.

Zanimivosti
1. GP debut motorja DFV: 4.6.1967 (VN Nizozemske - Zandvoort)
1. GP zmaga: 4.6.1967 (VN Nizozemske - Zandvoort / Jim Clark / Lotus)
50. GP zmaga: 24.9.1972 (VN Kanade - Mosport / Jackie Stewart / Tyrrell)
100. GP zmaga: 22.5.1977 (VN Monaka - (Jody Scheckter / Wolf)
150. GP zmaga: 15.8.1982 (VN Avstrije - Zeltweg / (Elio de Angelis / Lotus)
155. GP zmaga: 5.7.1983 (VN ZDA - Detroit / (Michele Alboreto / Tyrrell)

- Zadnji nastop: 18.8.1985 (VN Avstrije - Spielberg / Martin Brundle / Tyrrell),
- 480 uvrstitev dirkalnikov s tem motorjem med prve tri na dirkah Formule 1 v obdobju od leta 1967 do 1985.

Svetovni prvaki Formule 1, katerih avtomobile je premikal ford DFV
1968 Graham Hill (Lotus)
1969 Jackie Stewart (Matra)
1970 Jochen Rindt (Lotus)
1971 Jackie Stewart (Tyrrell)
1972 Emerson Fittipaldi (Lotus)
1973 Jackie Stewart (Tyrrell)
1974 Emerson Fittipaldi (McLaren)
1976 James Hunt (McLaren)
1978 Mario Andretti (Lotus)
1980 Alan Jones (Williams)
1981 Nelson Piquet (Brabham)
1982 Keke Rosberg (Williams)

Osvojeni konstruktorski naslovi v svetovnem prvenstvu Formule 1 za znamko Ford
1968 Lotus
1969 Matra
1970 Lotus
1971 Tyrrell
1972 Lotus
1973 Lotus
1974 McLaren
1978 Lotus
1980 Williams
1981 Williams

Zmage na dirki 24 ur Le Mansa
1975 Jacky Ickx / Derek Bell (Mirage)
1980 Jean Rondeau / Jean-Pierre Jaussaud (Rondeau)

Mario Andretti v Lotusu leta 1979

Mario Andretti v Lotusu leta 1979

Jacky Ickx / Derek Bell (Mirage) - 1975

Jacky Ickx / Derek Bell (Mirage) - 1975

Ford Cosworth DFV: 50 let Fordove motorne ikone
Ford Cosworth DFV: 50 let Fordove motorne ikone
Send to Kindle
|

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kabi d.o.o.