Trabant P50 Universal
Trabant 600 Universal
Trabant 600
Trabant 601
Trabant 601 Universal
Letos je minilo že 60 let od prve uradne predstavitve legendarnega vzhodnonemškega trabanta, avtomobila, ki je s strani delavcev, ki so ga kasneje tudi serijsko izdelovali, dobil zanimivo modelno ime (okrajšava nemške besede 'Erdtrabant' (satelit ali luna)), predvsem zaradi tedanjih odmevnih sovjetskih vesoljskih dosežkov (lansiranje satelita 'Sputnik' v letu 1957).
Kasneje je legendarni trabant (v Jugoslaviji ga je prodajalo podjetje Interimpex iz Skopja) dobil tudi veliko ne ravno spoštljivih ljudskih imen („Duroplast-Bomber“ (bombnik iz duroplasta), „Rennpappe“ (dirkalni karton), „Sachsenporsche“ (saški porsche), „Fluchtkoffer“ (kovček za pobeg), „Mercedes-Krenz“, „Überdachte Zündkerze“ (prekrita vžigalna svečka), „Regenschirm mit Rädern“ (dežnik s kolesi)), medtem ko mu pravi ljubitelji (v Nemčiji je še vedno v obtoku približno 34.500 trabantov) rečejo „Trabi“.
Za nastanek tega avtomobila so zaslužni tedanji vzhodnonemški oblastniki, ki so leta 1954 izvedli državni razpis za razvoj in serijsko izdelavo novega vzhodnonemškega ljudskega avtomobila, ki je moral ob tem izpolnjevati predvsem tri pogoje (robustna zasnova, varčnost ob ravnanju s pogonskim gorivom in cenovna dostopnost). 3 leta kasneje (7. november 1957), so Vzhodni Nemci ob praznovanju 40. obletnice oktobrske revolucije, dobili serijsko različico pred tem predstavljenega prototipa z oznako P70, ki je obdržala večino lastnosti (2-vratna 4-sedežna 'notchback' limuzina) predstavljenega prototipa.
Na začetku kariere je trabant nosil oznako AWZ (Automobilwerk Zwickau) trabant P 50 T, ker je v tem podjetju (pred drugo svetovno vojno so tam izdelovali vozila znamke Audi) nastajala njegova samonosna plastična karoserija (s pomožnimi okvirji iz jekla) iz fenolne smole (PF), ki so jo Vzhodni Nemci ojačali s stekleno volno. Ostale sestavne dele je zagotovilo državno podjetje VEB (Volkseigener Betrieb) Sachsenring (pred drugo svetovno vojno so tam izdelovali vozila znamke Horch). Razlog za takšno izbiro karoserijskega materiala leži predvsem v dejstvu, ki pravi, da so v tej državi takrat večino razpoložljivega jekla in aluminija raje namenili vojaškim izdelkom, zato so se inženirji ob snovanju trabanta zatekli k uporabi duraplasta.
Za samodejno premikanje tega resnično kompaktnega (dolžina: 337 cm, širina: 150 cm, višina: 139 cm) in lahkega avtomobila (620 kg) so uporabili 0,5-litrski dvotaktni bencinski 2-valjnik (poreklo DKW), ki je lahko mobiliziral 13 kW (18 KM) pogonske moči pri 3750 vrtljajih v minuti (povprečna poraba (l/100 km): 6 litrov). Spredaj vgrajeni motor, ki poganja prednji kolesni par, je serijsko spojen s 3-stopenjskim ročnim menjalnikom. Tako motoriziran trabant P 50 T je lahko drvel z največ 90 km/h. V marcu leta 1958 so Vzhodni Nemci zagnali serijsko proizvodnjo, ki se je po novem imenoval samo trabant, spremembe pa so doletele tudi njegov zunanji videz (spremenjena podoba maske hladilnika in višje nameščen par prednjih žarometov). Istočasno je prišlo do združitve podjetij AWZ in VEB Sachsenring. Novo skupno vzhodnonemško podjetje se je imenovalo VEB Sachsenring Automobilwerke.
Naslednja sprememba modela P 50 T se je zgodila v pomladi leta 1960, ker se je moč vgrajenega pogonskega sklopa dvignila na 15 kW (20 KM) pri 3900 vrtljajih v minuti. Ta trabant, ki je lahko dosegel največjo hitrost 100 km/h, je znan kot P 50/2. V istem letu se je 2-vratni limuzini pridružila še nova 3-vratna karavanska različica, ki je kasneje dobila smiselno ime 'Universal'. Leta 1961 so predstavili tudi lahko gospodarsko različico tega modela, vendar ta prototip ni dobil dovoljenja za zagon proizvodnje, ker so se že pripravljali na razvoj in izdelavo njegovega naslednika. Model P 50 se je dokončno upokojil v septembru leta 1962, po 131.495 izdelanih primerkih.
V oktobru leta 1962 se je v Vzhodni Nemčiji pojavil sachsenring trabant 600 (P 60), nekoliko povečana evolucijska izpeljanka modela P 50, ki jo je premikal povečani (0,6 litra) pogonski sklop, ki je tokrat lahko mobiliziral 17 kW (23 KM) pogonske moči. V tem primeru se je za malenkost povečala tudi masa avtomobila (620 kg), ki so ga kupcem ponujali tudi v 3-vratni karavanski različici, končna hitrost pa ostaja enaka (100 km/h, povprečna poraba (l/100 km): 6,8 litra). Kot posebnost velja omeniti 3-barvne karoserije, te luksuzne opcije ni ponujal noben drug proizvajalec avtomobilov. Do jeseni leta 1964, ko se je pojavil njegov naslednik, so izdelali točno 106.117 primerkov tega avtomobila.
Obstaja pa tudi unikatni trabant 600 coupé, ki so ga izdelali v podjetju Karosseriewerk Dresden (nacionalizirana delavnica predvojnega nemškega podjetja Gläser-Karosseriewerk), vendar so oblastniki zavrnili to idejo, ker je ta karoserijska forma preveč dišala po dekadentnem 'gnilem zahodu'. V juniju leta 1964 se je pojavil trabant 601 (dolžina: 3555 mm, širina: 1500 mm, višina: 1440 mm, medosna razdalja: 2020 mm, masa avtomobila: 615 kg, prtljažnik: 420 litrov, večji servisi na 5000 kilometrov). Tudi v tem primeru je šlo samo za novo evolucijsko stopnjo, ki je prinesla nekoliko spremenjen izgled karoserije ter povečane karoserijske mere, ker so želeli s tem zagotoviti več prostora za morebitne potnike na zadnji klopi.
Pri tem avtomobilu ob opisovanju njegovih zmogljivosti ni potrebno razmišljati o sekundah, ker je za pospeševanje od 0-100 km/h potreboval točno 1. minuto (60 sekund), nekoliko bolj živahnega ga naredi opis o pospeševanju od 0-80 km/h, kjer govorijo o 23,2 sekunde, končna hitrost pa znaša okroglih 100 km/h, ker je vgrajeni 0,6-litrski dvotaktni 2-valjni bencinski motor tokrat lahko mobiliziral 19 kW (26 KM) pogonske moči pri 4200 vrtljajih v minuti. Istočasno je motor uporabniku lahko zagotovil tudi 55 Nm motornega navora pri 3000 vrt./min. Občutno pa je višja povprečna poraba. V tem primeru gre za 7,9-litra goriva na vsakih 100 prevoženih kilometrov. Naslednja velika sprememba se je zgodila šele leta 1974, ko je trabant 601, ki so ga ponujali tudi v 3-vratni karavanski različici (dolžina: 3560 mm, masa avtomobila: 650 kg, nosilnost: 390 kg) prejel novo armaturno ploščo.
Istočasno so si Vzhodni Nemci leta 1974 lahko prvič omislili tudi 'crossover' različico modela trabant, ki so jo od leta 1967 izdelovali samo za potrebe vzhodnonemške armade. Govorimo o modelu trabant tramp (dolžina: 3480 mm, širina: 1506 mm, višina: 1465 mm, masa avtomobila: 645 kg), odprti 'Kübelwagen' različici modela 601. Nekaj takšnih prostočasnih vzhodnonemških vozil je kasneje 'zašlo' tudi v Jugoslavijo. Leta 1980 se je pojavil tudi trabant 601 z modificiranimi odbijači ter dvokrožnim zavornim sistemom. Od oktobra leta 1983 takšni trabanti delujejo v povezavi z 12-voltno električno napeljavo, 'De Luxe' različica je bila takrat deležna tudi serijske vgradnje prednjih vzglavnikov. Leta 1984 je trabant 601 dobil tudi takrat moderne H4 žaromete ter tudi 'potovalni računalnik' (naprava, ki je prikazovala trenutno porabo).
Naslednja pomembna sprememba se je zgodila leta 1986. Takrat je trabant prejel elektronski vžig ter tudi spremenjeno zasnovo zadnje preme s klasičnim setom blažilnikov in vzmeti. Pred tem (leta 1983) so tedanji oblastniki zahtevali od proizvajalca, da pripravi vse potrebno za eventualno vgradnjo sodobnejšega štiritaktnega bencinskega motorja. Ta ukaz, ki so ga realizirali šele leta 1988, so konstruktorji spretno izkoristili, ker so ob tem izvedli tudi občutne spremembe pri oblikovanju vozila. Vendar je Günter Mittag, tedanji DDR minister za gospodarstvo, idejo o vizualni prenovi odločno zavrnil s stavkom "Nicht nötig" (ni potrebno). Zato se je kasneje pojavil serijski trabant 1,1, kjer so sicer vgradili nov 1,1-litrski 4-valjni štiritaktni bencinski pogonski sklop iz regalov koncerna Volkswagen, vendar v skoraj nespremenjeni podobi. To zadnjo evolucijsko različico modela trabant so prenehali izdelovati v aprilu leta 1991, predvsem zaradi premajhnega povpraševanja kupcev.
Obstaja pa tudi nekaj manj znanih prototipov modela trabant (P610 iz leta 1971 in 1973, P601Z iz leta 1980 in 601 WE II iz leta 1981), katerih razvoj in serijsko proizvodnjo je zavrla domača politika. Največ izdelanih trabantov so izvozili k našim vzhodnim sosedom (Madžarska), domači kupci so nanj čakali tudi po 15 let, predvsem zaradi premajhnih proizvodnih kapacitet pri proizvajalcu. Od leta 1964 do leta 1989 so Vzhodni Nemci izdelali skoraj 3 milijone primerkov modela 601 …
Trabant Tramp
Trabant 1.1
