BMW 328 Mille Miglia 'Bügelfalte'

BMW 328 Mille Miglia 'Bügelfalte'

BMW 328 Mille Miglia 'Bügelfalte'

BMW 328 Mille Miglia 'Bügelfalte'

BMW 328 Mille Miglia 'Bügelfalte'

BMW 328 Mille Miglia 'Bügelfalte'

Mille Miglia 1940

Mille Miglia 1940

BMW 328 - serijska različica

BMW 328 - serijska različica

Prvega maja se bo v Monaku pričela odvijati letošnja avtomobilistično orientirana dražba avkcijske hiše RM Auctions, ki bo letos potekala pod nazivom 'Sporting Classics of Monaco'. Med pestro ponudbo prestižnih starodobnikov se bo letos nahajal tudi posebni tekmovalni unikat znamke BMW, ki ima tako pestro in slavno zgodovino, da bi o njem v Hollywoodu že lahko posneli kakšen film.

14. junija 1936 se je na tedanji avtomobilistični sceni pojavil povsem nov model znamke BMW, ki so ga Nemci prvič pokazali javnosti na dirkalni stezi dirkališča Nürburgring, kjer se je tisti dan odvijala znamenita dirka 'Eifelrennen'. Za volanom prototipnega BMW-ja z oznako 328 se je nahajal nemški dirkač Ernst Henne, ki je z osvojenim prvim mestom na tej dirki okronal prvi javni nastop malega bavarskega roadsterja, avtomobila, ki je kasneje s svojimi tekmovalnimi uspehi znamki BMW privozil športni sloves lahkih, agilnih ter dobro vodljivih in hitrih avtomobilov.

Za uspeh tega legendarnega avtomobila sta zaslužna predvsem dva BMW-jeva inženirja, ki sta pred letom 1933 ponujala svoje usluge znamki Horch. Fritz Fiedler in Rudolf Schleicher sta nadgradila obstoječi bavarski motorni koncept (vrstni šestvaljnik) z aluminijasto glavo in hemisferično obliko zgorevalnih komor, dodala pa sta tudi povečane ventile. Po zaslugi njunih rešitev se je 2,0-litrski bencinski motor z 80 KM lahko zavrtel do  5000 vrtljajev v minuti, kar je takrat predstavljalo pravo senzacijo med tedanjimi proizvajalci bencinskih motorjev. Tako motoriziran serijski primerek modela 328 (masa avtomobila: 830 kg) je že takrat lahko dosegel največjo hitrost 165 km/h. V štirih (1936-1940) letih proizvodnje so Nemci prodali približno 465 serijskih roadsterjev, tovarno 'BMW Milbertshofen' pa je v tistih časih zapustilo še nekaj posebnih dirkalnih izvedb, med njimi tudi unikatni junak naše zgodbe, ki si je zaradi svojega para aerodinamičnih sprednjih blatnikov prislužil ljudski naziv 'Bügelfalte', medtem ko so ga tujci poznali kot 'trouser crease' BMW.

BMW 328 Mille Miglia 'Bügelfalte' (številka šasije: 85032) se je 'rodil' v maju leta 1937 kot povsem običajni serijski primerek, namenjen eksperimentiranju glavnega konstruktorja. Schleicher ga je v istem letu poslal na stezo dirkališča Le Mans, kjer ga je upravljal tedaj slavni britanski voznik Anthony F. P. Fane, ki je leta 1942 ob sestrelitvi njegovega lovskega letala izgubil življenje nad Anglijo. Pred tem pa je z njim nastopil tudi na legendarni dirki Mille Miglia v letu 1938 in z njim osvojil osmo mesto v skupni razvrstitvi ter zmago v razredu do 2000 kubičnih centimetrov. Kot zanimivost lahko omenim ime zmagovitega dirkalnika s šasijo št. 85032, ki je takrat začel in končal dirko kot Frazer Nash-BMW 328. V tistih časih je bila britanska znamka Frazer Nash uvoznik in zastopnik znamke BMW v tedanjem britanskem imperiju. Kot sovoznik je takrat sodeloval tudi Britanec William James. Ta avtomobil je sodeloval tudi na dirki Donington Tourist Trophy v letu 1937, kjer ga je vozil H. J. Aldington in ga poškodoval.

Leta 1938 se ta avtomobil kot BMW 328 pojavi tudi na štiridnevni vztrajnostni preizkušnji s skupno dolžino 1672 kilometrov, sicer znani kot 'Deutsche Alpenfahrt', kjer ga je voznik Fritz Roth (sovoznik 'Blasi' Huber) prignal do zmage v svojem razredu in to ponovil še v naslednjem letu, ko je bila Evropa že v krempljih vojne, saj je 1. septembra 1939 izbruhnila druga svetovna vojna. Za BMW s serijsko številko šasije 85032 je ta čas pomenil konec prejšnjega življenja, ker so ga popolnoma razstavili in pripravili na aerodinamično bodočnost. Schleicher se je ob pripravah na tekmovalno sezono v letu 1940 odločil za temeljito posodobitev modela 328, ki je vključevala spremembe pri nosilni šasiji, karoseriji in pogonskem agregatu, navzlic temu, da so s tem modelom od leta 1936 naprej osvojili vse možne naslove v razredu do 2000 kubičnih centimetrov.

Pred pričetkom dirkalne sezone v letu 1940 so pri BMW-ju izdelali pet, za tedanje čase zelo naprednih voznih šasij (medosna razdalja: 2,4 metra) in dvignili moč 2,0-litrskega bencinskega šestvaljnika na približno 135 KM pri 5500 vrtljajih v minuti. Ker so bila pozna trideseta leta prejšnjega stoletja tudi čas, ko se je razcvetela aerodinamika, so pri oblikovanju karoserij s svojim vetrovnikom sodelovali tudi na tedanjem nemškem inštitutu FKFS (Forschungsinstitut für Kraftfahrwesen und Fahrzeugmotoren Stuttgart), kjer je takrat deloval priznani Prof. dr. ing. Wunibald Kamm, čeprav je za dokončno podobo vozne šasije s številko 85032 poskrbel BMW-jev oblikovalec Wilhelm Mayrhofer.

Dve (aerodinamični kupe in aerodinamični roadster s šasijo št. 85032) izmed petih voznih šasij so oblekli v Münchnu, tri (dva aerodinamična roadsterja in en aerodinamični kupe) pa so odpeljali v karoserijsko delavnico Carrozzeria Touring iz Milana, kjer so jih oblekli v aerodinamično oblikovano karoserijo iz aluminija, ki je skrivala lahko nosilno konstrukcijo iz filigranskih jeklenih cevi. Za tedanje čase izredno napredno tehnologijo so Italijani okrasili z oznako 'Superleggera', najdemo pa jo tudi pod karoserijo BMW-ja 328 Mille Miglia 'Bügelfalte', ker so Bavarci povzeli italijanski 'birdcage' koncept lahke gradnje. Nosilna struktura karoserije iz aluminija bo na tehtnici pokazala natanko 103 kg, medtem ko znaša masa celotnega avtomobila samo 725 kilogramov. Zatem so potekala intenzivna testiranja, ki jih je vodja razvoja Ernst Loof opravil kar na avtocestah v bližini tovarne.

Ker je takrat ponekod po Evropi že divjala druga svetovna vojna, se je 28. aprila 1940 na štartu dirke Mille Miglia zbrala le peščica dirkalnikov, dirko pa so skrajšali na trikotnik (Brescia, Mantua in Cremona) z razdaljo 165 kilometrov (9 krogov) in jo po ukazu tedanjega italijanskega diktatorja preimenovali v 'Grand Prix of Brescia'. Poleg petih aerodinamičnih BMW-jev 328 sta se takrat pojavila tudi prva avtomobila s Ferrarijevo značko (Auto Avio Costruzione tipo 815), sodelovali pa so tudi štirje primerki znamke Alfa Romeo (6C 2500) ter dva francoska izdelka (Delage D611), ki jih je pripeljal tedanji britanski uvoznik. Za volanom aerodinamičnega kupeja, ki je nastal v Münchnu, je sedela italijanska posadka (grof Giovanni Lurani in sovoznik Franco Cortese), medtem ko je bil v Italiji 'oblečeni' kupe v rokah nemške posadke (grof Fritz Huschke von Hanstein / Walter Bäumer). V Italiji 'oblečena' roadsterja sta pristala v rokah dveh nemških posadk (Adolf Brudes / Ralph Roese in Willi Briem / Uli Richter), junaka naše zgodbe pa sta takrat upravljala zmagovalca (zmaga v kategoriji do 2000 kubičnih centimetrov) Le Mansa iz leta 1939, znana kot Hans Wencher in Rudolf Scholz.

Že na začetku takratne dirke Mille Miglia je primat prevzel Von Hanstein, ki ga ni več izpustil, Lurani pa je kmalu prehitel oba francoska izdelka znamke Delage, ki nista zaključila dirke. Taruffiju je odpovedal motor, Comottijev delage pa se je vnel iz zgorel. Kasneje je odpoved motorja prisilila k počitku tudi enega izmed petih BMW-jev, trije izmed njih pa so se na koncu uvrstili na prvo, tretje in šesto mesto, ki ga je zasedel naš junak zgodbe, znan kot BMW 328 Mille Miglia 'Bügelfalte'. Zmagala je nemška posadka za volanom v Italiji 'oblečenega' kupeja z oznako 328 MM Touring coupe, ki sta jo sestavljala grof Fritz Huschke von Hanstein ter Walter Bäumer. Nemca sta na celotni dolžini proge ustvarila 16-minutno prednost pred drugouvrščeno posadko znamke Alfa Romeo. Poleg edine BMW-jeve zmage na tej legendarni dirki sta takrat dosegla tudi najboljšo povprečno hitrost (166,7 km/h) v celotni zgodovini dirke Mille Miglia.

S tem dejanjem se je zaključila tekmovalna kariera 'Bügelfalte' BMW-ja, ki je nato pristal v osebni zbirki znanega nacističnega oblastnika. Albert Speer, tedanji 'Reichsminister für Bewaffnung und Munition' ga je obdržal v svoji lasti vse do konca druge svetovne vojne, ko je znova zamenjal lastnika. 'Bügelfalte' BMW je nepoškodovan pristal v rokah ruske armade, ki ga je dobila od Nemcev kot del vojnih reparacij in ga kot nagrado podelila legendarnemu sovjetskemu konstruktorju lovskih letal. Artjom (lahko tudi Artem) Ivanovič Mikojan, pomembna 'polovica' konstruktorskega biroja letalske tovarne MiG, ga je nekaj časa uporabljal kot prevozno sredstvo in ga kasneje podaril svojemu mladoletnemu sinu. Ker pa je sin z njim povzročil nekaj manjših škandalov, mu ga je oče leta 1972 odvzel in ga zamenjal za popolnoma novo vozilo znamke Lada. Tako je Guido Adamson iz latvijske Rige postal srečni lastnik zgodovinsko neprecenljivega avtomobila, ki ga je po padcu 'železne zavese' v letu 1991 pripeljal v München, kjer se je dogovoril za hrambo in občasno izposojo avtomobila. Leta 2001 je BMW ponovno zamenjal lastnika, ki ga je sedaj poslal na dražbo v Monte Carlo. Prodajna cena tega unikatnega avtomobila pa ostaja zaenkrat zavita v skrivnost.