Combi Coupé, Shooting Brake, Break de Chasse & Cie

Športni karavani

Ferrari 212 export fontana shooting brake by Vignale

Torek, 13. julij 2010, 19:24

Avtor: Marko Miklavc Foto: arhiv

Ferrari 250 GT SWB by Drogo

Ferrari 330 GT by Vignale

Ferrari 365 GTB Daytona by Panther

Ferrari 365 GTC/4 by Felber

Lamborghini Flying Star II

Fiat 2300 S club by Ghia

Fiat 128 3P

Fiat 130 maremma

Fiat 130 maremma in 130 opera

Ker živimo v časih, ko nas nekateri marketinški strokovnjaki vztrajno 'bombardirajo' z neizmerno 'športnostjo' njihovih petvratnih kombilimuzin in karavanov, bom v tem članku obudil spomin na nekaj avtomobilov, ki si po zaslugi svojih kupe genov resnično zaslužijo naziv športni karavan.

Ko so pred časom pri enem izmed nemških proizvajalcev avtomobilov predstavili njihov 'low-roofline hatchback', so nas istočasno seznanili z strokovno ugotovitvijo, da gre v tem primeru za inovativno in športno karoserijsko formo, ker gre za križanca med karavanom in limuzino. Ob tem so seveda 'pozabili' na dosedanji obstoj klasičnih petvratnih kombilimuzin, ki že od leta 1966 (renault 16) zelo uspešno združujejo praktičnost petvratnih karavanov s klasično eleganco štirivratnih limuzin, ker ponujajo nekaj več prostora za prtljago in bolj dinamično podobo kot praktični karavan s tremi ali petimi vrati.

Že od petdesetih let prejšnjega stoletja pa obstaja tudi posebna tržna niša, ki jo zasedajo avtomobili, ki so ljubiteljem pravih športnih karavanov znani predvsem po karoserijskih klasifikacijah kot so combi coupé, shooting brake in break de chasse. V tem primeru gre vedno za predstavnike pravih dvovratnih kupejev, ki so se po modifikaciji zadnjega dela karoserije spremenili v trivratni 'nobel-transporter'. Eden izmed prvih avtomobilov 'shooting brake' se je pojavil leta 1951, ko so Italijani ustvarili unikatni ferrari 212 export fontana shooting brake by Vignale (številka šasije: 0086 E), ki naj bi v tistem obdobju služil kot vozilo za podporo tovarniškega moštva na slavni vztrajnostni dirki Carrera Panamericana. Čeprav pri Ferrariju niso nikoli izdelali serijskega kombikupeja, obstaja nekaj unikatno izdelanih posebnežev 'shooting brake', ki so jih izdelali po naročilu v nekaterih karoserijskih delavnicah in vseeno nosijo Ferrarijeve uradne oznake.

Eden izmed najbolj znanih in nekoliko nenavadnih predstavnikov te vrste je tudi ferrari 250 GT SWB by Drogo (1961), ki je nastal na osnovi kupeja z oznako 250 GT SWB kot posledica spora med italijanskim grofom ter lastnikom tovarne v Maranellu. Grof Giovanni Volpi je takrat želel tekmovati z modelom 250 GTO, medtem ko se je Enzo Ferrari odločil, da do tega ne bo prišlo in mu je odrekel pravico do nakupa. Užaljeni grof se je zaradi tega lotil izdelave lastnega tekmovalnega vozila in poiskal strokovno pomoč. Aerodinamično koncipirani dirkalnik je nastal na osnovi aerodinamičnih teorij, ki jih je postavil Nemec Dr. Wunibald Kamm. Za izvedbo projekta je poskrbel Giotto Bizzarrini, zunanjo podobo je prispeval v Italiji živeči Argentinec Piero Drogo, ki je oblikoval tudi legendarni ferrari 330 P4. Kombikupe, ki je od donatorja tehnološke platforme tudi precej nižji (- 150 mm), je dosegel svetovno slavo zaradi dobljenega ljudskega imena 'Breadvan' ('Camionette' v Franciji). Zaradi izboljšane aerodinamike je dosegel nekoliko večjo končno hitrost in na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja privozil tudi dva pomembna tekmovalna uspeha (2. mesto Tour de France / 3. mesto Monthlerey - 1000 kilometrov).

Leta 1968 je italijanski avtomobilski stilist Alfredo Vignale predstavil javnosti svojo zadnjo kreacijo, izdelano na osnovi Ferrarijevega modela 330 GT. Vignale je obdržal mehanske komponente in izvršil totalno prenovo zunanjega izgleda, ki vključuje tudi transformacijo v klasični 'shooting brake'. Zaslugo za nastanek tega avtomobila lahko pripišemo tedanjemu glavnemu severnoameriškemu uvozniku vozil znamke Ferrari. Luigi 'Coco' Chinetti Jr. je čez sedem let (1975) poskrbel za novo senzacijo in predstavil unikatni ferrari 365 GTB Daytona by Panther. Za izgled sta poskrbela ameriška oblikovalca Gene Garfinkle in Bob Gittleman, izvedbo projekta, ki ga je vodil Bob Jankel, so izvršili pri tedanji britanski znamki Panther. Leta 1977 se na sceni pojavi še en Ferrarijev kombikupe z oznako ferrari 365 GTC/4 by Felber, ki je nastal v Švici. Za obliko tega avtomobila je poskrbel oblikovalec Michelotti, ki je oblikoval tudi veliko štirikolesnih izdelkov znamk Triumph in BMW.

V novembru leta 1966 smo v Torinu dobili tudi Lamborghinijev 'shooting brake' z imenom flying star II. Edini izdelani primerek avtomobila, ki je nastal na osnovi serijskega modela 400 GT, je takrat kupil Jacques Quoirez, sicer brat znane pisateljice Francoise Sagan, ki je prestižni Lamborghinijev 3-vratni 'CC' uporabljal za vsakdanje opravke. Do sedaj je ta legendarni športni avtomobil, ki naj bi po pričakovanjih takratnega vodstva podjetja Carrozzeria Touring nadomestil model GT 400, zamenjal že nekaj lastnikov, serijski model GT 400 pa je v realnosti zamenjal model islero.

Med pionirji, ki so že v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja ustvarili prve predstavnike kategorije 'combi coupé', pa najdemo tudi nekdanjo oblikovalsko hišo Ghia. Leta 1962 so Italijani predstavili shooting brake verzijo tedanjega premium fiata z oznako 2300 S coupé, ki je takrat prejela oznako 2300 S club by Ghia. Nadaljnja usoda obeh izdelanih Fiatovih prototipnih 'sportbackov' pa ni znana. Naslednji Fiatov 'sport wagon' se pojavi leta 1974, ko Pininfarina predstavi izvedbo 130 maremma. Izdelali so tri primerke tega premium kombikupeja, enega izmed njih je pri vsakdanjih opravkih uporabljal legendarni Gianni Agnelli. Prvega in zaenkrat edinega serijskega predstavnika Fiatovih kombikupejev pa dobimo šele leta 1975, ko se pojavi model 128 3P (tre porte), ki je ostal v programu do leta 1978 (izdelanih približno 330.000 primerkov).

Med serijskimi primerki italijanskih kombikupejev lahko omenim tudi zelo uspešen Lanciin model beta HPE (high performance estate, kasneje high performance executive), ki so ga izdelovali od leta 1975 do leta 1983. Obstaja pa tudi prototipna lancia gamma 'CC' iz leta 1976, ki je ob predstavitvi dobila dodatno oznako olgiata by Pininfarina.

V tem članku sem obdelal samo Italijane. V naslednjih pa se bom posvetil tudi ostalim predstavnikom prestižne kategorije shooting brake.