Land Rover LCV2/3

Land Rover juno (levo in desno spodaj) ter 'Big Lightweight' (desno zgoraj)

Na lanskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu so pri znamki Land Rover pokazali dve povsem novi študiji (DC100 & DC100 sport), ki nakazujeta oblikovne smernice pri razvoju naslednika legendarnega Land Roverjevega 'branilca' (defender), vendar to ni prvi britanski podvig te vrste…

Po zaslugi britanske armade so se leta 1965 pojavili trije 'Big Lightweight' prototipi na osnovi serijskega land roverja (110-palčna medosna razdalja), ker je vojska potrebovala novo vlečno vozilo za njihove 105-milimetrske topove. To so prvi, delno preoblikovani land roverji z novo podobo prednjega dela, ki predstavlja posledico menjave pogonskega sklopa, ker je te prototipe premikal 3,0-litrski šestvaljni bencinski motor iz Roverjevega modela P5. Mala serija tega prototipa, ki je poznavalcem znan kot '3/4 ton gun tractor', je nastala zaradi osebne pobude tedanjega vodstva znamke Rover, vendar ji ni uspelo priti v serijsko proizvodnjo. Danes obstajata samo še dva primerka tega prototipa.

Prva prava ideja o zamenjavi originalnega dizajna iz leta 1948 se je pojavila na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so tedanji lastniki (British Leyland) znamke Land Rover naročili tedanjemu internemu razvojnemu oddelku (Specialist Division), da naj ustvari možnega naslednika legendarnega originala. Ob tem so izrazili tudi željo, da gre v primeru naslednika za 'low-cost' izdelek, ki bi s svojo zasnovo moral omogočati enostavno proizvodnjo. Tako smo sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja dobili prvega pravega možnega naslednika modela defender, ki je obljubljal tudi možnost vgradnje legendarnega hišnega V8 motorja, vendar se je projekt SD5 pojavil v finančno nepravem času, ki je posledično poskrbel za njegovo ukinitev.

Leta 1991 se je pri znamki Land Rover pričel odvijati prototipni program posodobitve modela defender, ki je dobil interno ime 'Challenger' projekt, ker so Britanci zaradi številnih novih tekmecev na tržišču vojaških vozil potrebovali nov model. Tako je nastal prototip 'Juno', ki je v bistvu vojaška različica prve generacije modela discovery z njegovo, 115-palčno medosno razdaljo. Pod njegovim motornim pokrovom se skriva 'TDI' motor ter samodejni menjalnik modela range rover. Čeprav se je ta avtomobil uspešno predstavil vojski na obsežnih testiranjih, je na koncu pogrnil, ker je ponujal premalo različnih platform za potrebe vojske.

Leta 1997, v dobi ko je Land Rover sodil pod okrilje koncerna BMW, smo dobili drugo verzijo potencialnega naslednika modela defender, ker so se Britanci želeli prilagoditi novim britanskim predpisom o CO2 emisijah. Zato so izdelali študijo LCV (Lightweight Concept Vehicle) 1, ki je znova zasnovana na tehnološki platformi prve generacije modela discovery. Pri tem prototipu so Britanci odstranili večino jeklenih karoserijskih panelov in jih nadomestili z enakimi izdelki iz aluminija. Zato so prvotno težo donatorja platforme oklestili za 379 kilogramov. Ta prototip je pokazal spodbudne rezultate, zato so Britanci nadaljevali z razvojem in ustvarili več prototipov z oznako LCV 2, ki so posnemali obliko serijskega defenderja (90 station wagon).

Tem prototipom se je na koncu pridružil prototip LCV2/3, ki naj bi predstavljal napoved za novo različico LCV 3, vendar do nje ni nikoli prišlo, ker so Nemci leta 2000 prodali znamko Land Rover ameriškemu koncernu Ford. Prototip LCV2/3 je zanimiv zaradi tega, ker je že takrat uporabljal kombinacijo lahkega nosilnega prostorskega okvirja iz aluminija ter lahke aluminijaste karoserije, ki sta bila spojena predvsem po zaslugi kovičenja in še nekaterih takrat novih metod spajanja sestavnih delov. Vendar so kasneje ugotovili, da ta zasnova ni primerna za serijsko proizvodnjo, ker bi morali lastniki takšnega avtomobila v slučaju karambola plačati astronomske zneske za popravilo. Pod motornim pokrovom takšnega prototipa se skriva 2,5-litrski bencinski V6 motor znamke Rover.