V številnih avtomobilističnih medijih velja prepričanje, da je Lamborghinijeva miura prvi serijski avtomobil s sredinsko nameščenim pogonskim sklopom, ker so njihovi novinarji ob tem pozabili na resnične pionirje takšne zasnove, ki so žal že zdavnaj poniknili v analih avtomobilske zgodovine. Eden izmed takšnih pozabljenih pionirskih avtomobilov je tudi matra-bonnet djet iz leta 1962.
Leta 1904 rojeni francoski dirkač René Bonnet se je leta 1932 z nakupom lastniškega deleža v znani francoski karoserijski delavnici Deutsch preselil iz dirkalnih stez v podjetniške vode, kjer je kmalu prišla do izraza njegova konstruktorska nadarjenost, vidna v dirkalnikih znamke Deutsch-Bonnet, kjer so do leta 1961 stavili predvsem na pogonsko tehniko francoske znamke Panhard. Za to je zaslužen predvsem Charles Deutsch, medtem ko je Bonnet v tem obdobju navijal za tehniko znamke Renault. Posledično sta možakarja proti koncu leta 1961 prekinila nadaljnje sodelovanje, ker je imel Bonnet takrat v mislih idejo o razvoju novega dirkalnika formule 3 s sredinsko vgrajenim pogonskim sklopom znamke Renault.
Istočasno se mu je porodila tudi ideja o serijski, cestni različici takšnega dirkalnika, ki bi jo 'oblekli' (karoserija) ob uporabi poliestra. Tudi sama zasnova (nosilno cevno ogrodje, sredinsko (pred zadnjo osjo) nameščen pogonski sklop, vgradnja štirih zavornih diskov, posamično obešena kolesa …) novega serijskega izdelka je bila zelo podobna originalu iz dirkalnih stez, posledično je djet resnično kompakten (dolžina: 380 cm, širina: 140 cm, višina: 115 cm), lahek (masa avtomobila: 600 kg) in posledično tudi zelo hiter (glede na razpoložljivo zalogo motorne moči …) avtomobil, vendar je imela takšna napredna zasnova leta 1962, ob predstavitvi, tudi slabe plati. Predvsem v pogledu francoske prodajne cene (približno 20.000 francoskih frankov), ki je bila višja od prodajne cene enega izmed zadnjih serijskih aristokratskih izdelkov francoske avtomobilske industrije v obliki legendarne športne facel-vege z oznako facellia (1959-1963).
Do konca leta 1964 je Bonnetu celo uspelo prepričati 200 kupcev, vendar so ga nakopičeni stroški proizvodnje že takrat primorali v prodajo njegovega podjetja, ki je pristalo v objemu znamke Matra, znane predvsem po njeni pomembni vlogi v aeronavtični industriji. Leta 1965 so Francozi izvedli neverjetno reklamno potezo, ker so poskrbeli, da je djet pristal v garaži enega izmed tedaj najbolj znanih prebivalcev našega planeta, ki ga poznamo kot prvega človeka v vesolju. Legendarni Jurij Aleksejevič Gagarin je takrat obiskal Francijo in sprejel velikodušno ponudbo francoskih avtomobilskih revolucionarjev in pridobljeno matro-bonnet djet kasneje s ponosom razkazoval prebivalcem Moskve. Njegova kasnejša usoda je znana, čeprav tudi danes ostaja zavita v tančico skrivnosti, usoda njegove štirikolesne športne Francozinje pa ostaja popolnoma neznana.
Prej sem omenil, da je bila kompaktna matra djet zelo hiter avtomobil. Za to je zaslužna tudi vgrajena pogonska tehnika znamke Renault v obliki 1,1-litrskega vrstnega atmosferskega bencinskega štirivaljnika iz modela R8 Gordini, ki je po dodelavi lahko mobiliziral 69 kW (94 KM) pogonske moči. Tako motoriziran djet je lahko že leta 1962 dosegel največjo hitrost 190 km/h, medtem ko so za varno ustavljanje poskrbeli nameščeni štirje zavorni diski, ki so bili leta 1962 prava redkost. Med slabostmi omenjajo edino menjalnik, ki ga je prispeval serijski renault estafette. Vendar to ni predstavljalo večje težave, ker so Francozi ob razvoju avtomobila predvideli odličen dostop do motornega koša in posledično lažje izvedena popravila.
Uspešnost te zasnove izpod rok Renéja Bonneta pa potrjuje tudi zmaga na eni izmed vztrajnostnih dirk (24 ur Le Mansa), kjer je djet osvojil prvo mesto v svoji kategoriji. Kariera matre djet se je zaključila leta 1968, ko jo je po dodatnih 1491 izdelanih serijskih primerkih nasledila legendarna matra 530, kjer je tudi opazna vloga filozofije, ki jo je poosebljal legendarni René Bonnet (1904-1983), vendar je to že druga zgodba, kjer je pomembno vlogo prevzela znamka Ford …
