Avto.info

Monteverdi

Ženevsko obujanje spominov

Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov

Monteverdi

Avtor: Foto: Monteverdi in Newspress
Monteverdi 375L (Fissore)

Monteverdi 375L (Fissore)

Monteverdi 375C

Monteverdi 375C

Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov Monteverdi 650 F1

Monteverdi 650 F1

Ferrari-Monteverdi 750 GT Sauter Berlinetta

Ferrari-Monteverdi 750 GT Sauter Berlinetta

Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov Monteverdi High Speed 375L by Frua

Monteverdi High Speed 375L by Frua

Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov Monteverdi High Speed 375L

Monteverdi High Speed 375L

Monteverdi High Speed 375S by Fissore

Monteverdi High Speed 375S by Fissore

Monteverdi High Speed 375L by Fissore (1969-1976)

Monteverdi High Speed 375L by Fissore (1969-1976)

Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov Monteverdi High Speed 375/4 Limousine

Monteverdi High Speed 375/4 Limousine

Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov Monteverdi Berlinetta

Monteverdi Berlinetta

Monteverdi Hai 450 SS

Monteverdi Hai 450 SS

Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov Monteverdi Hai 450 GTS (1973)

Monteverdi Hai 450 GTS (1973)

Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov

Čeprav so današnji avtomobilski saloni večinoma namenjeni samo predstavitvam novosti iz sveta avtomobilizma, se na takšnih prireditvah redno pojavljajo tudi nekatere eksotične avtomobilske znamke. Švicarske barve na letošnjem ženevskem salonu ponovno zastopa domača 'Überpremium' ('nadpremium') znamka Monteverdi.

Zgodba o največjem in najbolj uspešnem proizvajalcu avtomobilov v celotni zgodovini švicarske avtomobilske industrije se je začela odvijati leta 1954, ko se je leta 1934 rojeni Peter Monteverdi po očetovi (Rosolini Monteverdi) smrti lotil vodenja manjše avtomehanične delavnice in prodajalne, kjer so v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja kupcem ponujali nova prestižna vozila znamk Bentley, BMW, Ferrari, Jensen in Lancia. V prostem času se je mladi Švicar lotil tudi udejstvovanja v avtomobilskem športu, kjer je dosegel tudi nekaj uspehov, predvsem na gorskih dirkah.

V sredini petdesetih let prejšnjega stoletja se je Monteverdi na podlagi dobrih stikov z legendarnim Enzom Ferrarijem prebil v elitni krog poslovnežev, ki so tedanje švicarske kupce ferrarijev lahko oskrbovali s karoserijami po njihovi izbiri. Eden izmed takšnih 'crossover' modelov je tudi ferrari-monteverdi 750 GT 'Sauter Berlinetta' iz leta 1955. V obdobju med letoma 1957 in 1958 se je Monteverdi redno udeleževal turnih dirk, kjer je vedno sodeloval za volanom dirkalnikov znamke Ferrari. Športno udejstvovanje mu je leta 1958 zagotovilo tudi naslov uradnega švicarskega uvoznika avtomobilov znamke Ferrari, vendar je sodelovanje s prestižno italijansko znamko avtomobilov trajalo samo do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja, ker se je mladi Švicar takrat odločil, da bo pričel izdelovati lastne avtomobile.

Časa za razvoj lastnih modelov je imel veliko, ker je leta 1961 na neki dirki doživel hudo prometno nesrečo, posledično se z dirkanjem ni nikoli več resno ukvarjal, čeprav si je Monteverdi na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja za krajši čas omislil lastno tekmovalno moštvo Formule 1. Leta 1965 se je podjetje MbM (Monteverdi Binningen Motors) preimenovalo v znamko Monteverdi, prvi pravi začetki izdelave lastnih vozil pa segajo v leto 1962, ko je Monteverdi predstavil modela 'Tourismo & Sport'. V tem primeru sta bila oba majhna (dolžina: 340 cm, širina: 145 cm, višina: 110 cm) in lahka (masa vozila: približno 500 kg) športnika (kupe in spider) okrašena z logotipi podjetja MbM, poganjal ju je Fordov 1,0-litrski bencinski štirivaljnik iz modela anglia, ki je lahko mobiliziral od 50 (37 kW) do 90 KM (66 kW). Takrat so Švicarji izdelali od 20 do 30 primerkov tega avtomobila.

Veliko bolj pomemben je prvi pravi monteverdi iz leta 1967, ki je nastajal po vzoru aristokratskih modelov italijanskih znamk Iso-Rivolta in De Tomaso. Govorimo o legendarnem kupe modelu 375 'High Speed', ki so ga v prvotni obliki izdelovali samo eno leto (1967-1968, izdelanih 11 primerkov), ker se je Monteverdi kasneje sprl z znanim italijanskim karoseristom (Pietro Frua), kasnejši primerki (1969-1971) tega ročno izdelanega modela so nastali v obratu, ki ga je vodil italijanski karoserist Alfredo Fissore. V Švici so nastajale samo vozne šasije za ta model, karoserije iz aluminija so izdelali v Italiji, pogonski sklopi so prihajali iz regalov koncerna Chrysler. Monteverdi je za model 375 izbral 7,2-litrski bencinski V8 motor, ki je uporabniku lahko ponudil 380 KM (280 kW) pri 4600 vrtljajih v minuti. Tako mobiliziran eksotični 4-sedežni Švicar (dolžina: 461 cm, širina: 179 cm, višina: 123 cm, medosna razdalja: 249 cm, masa avtomobila: od 1700 do 1940 kg) je zaključil pospeševanje od 0-100 km/h v 5,5 sekunde in na koncu lahko drvel z največ 250 km/h (nekateri viri omenjajo 270 km/h).

Leta 1971 se mu je pridružil model 375 L z nekoliko daljšo medosno razdaljo, nato so predstavili še kabriolet 375 C. Do konca leta 1975 so Švicarji izdelali približno 800 primerkov vseh različic modela 375, ki so ga kasneje kupcem ponudili tudi v limuzinski različici z oznako 375/4, ki je označevala število bočnih vrat. Za to nadvse prestižno in zmogljivo limuzino so našli 28 kupcev. Že leta 1970 je Monteverdi predstavil tudi njegov pogled na superšportnike. Takrat smo dobili legendarni monteverdi hai (morski pes) 375 SS, superšportnika (dolžina: 428 cm, širina: 179 cm, višina: 104 cm, medosna razdalja: 262 cm, masa avtomobila: 1350 kg (drugi viri omenjajo 1500 kg)) s sredinsko vgrajenim 7,2-litrskim bencinskim V8 motorjem znamke Chrysler, ki je lahko mobiliziral 450 KM (331 kW) pri 5000 vrtljajih v minuti. V tem primeru je tovarniško omenjena končna hitrost 270 km/h bolj verjetna, prav tako kot visoka povprečna poraba, ki znaša od 20 do 26 litrov na vsakih 100 prevoženih kilometrov. Leta 1973 so predstavili tudi različico z malenkost daljšo medosno razdaljo. Poznavalci sumijo, da v tem primeru niso izdelali niti enega serijskega primerka, ker je bila majhna potniška kabina zaradi vgradnje ogromnega V8 motorja zelo neudobna za morebitna potnika.

Več sreče v tem pogledu je imela leta 1977 predstavljena sierra (1977-1982), ki je v bistvu samo 'ušminkani' ameriški plymouth volare/dodge aspen z vgrajenim 5,2-litrskim bencinskim V8 motorjem., ki je lahko mobiliziral 168 KM (124 kW) pogonske moči. Po švicarski dodelavi, ki je vključevala veliko ročnega dela in vgradnjo najboljšega usnja, se je cena takšne limuzine povzpela na 69.200 švicarskih frankov, izdelali pa so tudi nekaj kabrioletov s še občutno višjo prodajno ceno (89.000) švicarskih frankov. Vendar tega modela ne moremo označiti kot prodajno uspešnega, denar za poslovanje je zagotavljala predvsem prodaja modela 375. Čeprav lahko v današnjih časih večkrat zasledimo marketinške pravljice, kjer se nekateri nemški proizvajalci in en švedski proizvajalec redno hvalijo, da so ravno oni iznašli sodobne prestižne terence, je bil Peter Monteverdi v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja eden izmed prvih, ki je prepoznal ta trend, ker je bil on tisti, ki je kot prvi ustvaril 5-vratno verzijo prvotno 3-vratnega range roverja. Njegovo idejo so Britanci kasneje implementirali v serijski proizvodnji.

Leta 1976 je Monteverdi predstavil 'Überpremium' SUV na osnovi serijskega modela znamke International, ki je znan po modelni oznaki scout, ki so ga kupcem ponujali tudi v podaljšani (+ 45 cm) različici z dodatno oznako traveler. V oba modela so Američani vgrajevali 5,7-litrski bencinski V8 motor (120 kW/165 KM) v povezavi s 3-stopenjsko avtomatiko. Za takšen SUV štirikolesnik je Nemec leta 1978 odštel približno 30.000 nemških mark (približno 35.900 švicarskih frankov). 'Überpremium' različice tega modela so nastajale pri znamki Monteverdi, kjer so izdelali približno 30 rahlo modificiranih primerkov, ki so nosili modelno oznako sahara (1979-1980). Za tako modificiranega in še bolje opremljenega scouta je Švicar leta 1978 odštel 39.700 švicarskih frankov. Za še višjo vsoto je Peter Monteverdi ponujal še bolj redek model safari (1976-1982) z vgrajenim 5,2-litrskim bencinskim V8 motorjem (118 kW/160 KM), ki je bil tokrat spojen s 4-stopenjsko avtomatiko. Po Monteverdijevih načrtih so nastala tudi terenska vozila za tedanjo švicarsko armado. Izdelala jih je švicarska znamka Saurer.

Zadnji serijski model, ki je vreden omembe, nosi oznako tiara (1982-1987). V tem primeru so Švicarji poskrbeli za nastanek prestižne limuzine na tehnološki platformi tedanjih mercedes-benzov iz razreda S. Leta 1990 se je Monteverdi upokojil in prepustil vodenje podjetja drugim, sam pa je odšel v Maroko, kjer je leta 1998 tudi umrl. V to obdobje sega tudi edini kasnejši poizkus oživitve znamke v obliki prototipa z oznako 650 F1, ki ga lahko občudujejo tudi obiskovalci letošnjega ženevskega avtomobilskega salona. Še zanimivost. Prenehanje izdelave serijskega modela 375 je bilo usodno tudi za italijansko podjetje Fissore, ki ga je vodil Alfredo Fissore. Zanimiva pa je tudi lista izboljšav, ki jo je v nekaterih modelih izvedel Monteverdi. Ob tem omenjajo vgradnjo amortizerjev v odbijače za ublažitev lažjih trkov ter vgradnjo samodejnega gasilnega sistema, patentiranje sistema, ki je podoben današnjim volanskim zračnim vrečam. Vgrajevali pa so tudi akustično opozarjanje na nepripete varnostne pasove ter varnostno prestavno ročico, ki bi v slučaju trka 'popustila' podobno kot volanski drog ali pa kontrolne stopalke.

Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov
Monteverdi Safari

Monteverdi Safari

Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov
Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov
Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov
Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov
Monteverdi Sahara

Monteverdi Sahara

Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov
Monteverdi Sierra

Monteverdi Sierra

Monteverdi: Ženevsko obujanje spominov
Monteverdi Tiara 3.8/5.0

Monteverdi Tiara 3.8/5.0

Peter Monteverdi

Peter Monteverdi

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov