Opis in fotogalerija

RS line je atraktivna stopnja opreme megana, ki je na voljo z različnimi motorji, tudi vstopnimi. S 117 kilovati moči (159 KM) je bencinski štirivaljnik po zmogljivosti tik pod športnim modelom R.S.. Ločnica med izjemnim meganom R.S. in vsemi ostalimi je vse večja, saj je mesto, ki ga je nekoč zasedala izvedba GT s približno 200 »konji«, danes rezervirano za izvedbo z bencinskim motorjem, ki zmore 117 kW (159 KM). Za športen videz in opremo poskrbi paket RS line. Prav takšno kombinacijo nedavno prenovljenega megana smo tokrat testirali in ugotovili marsikaj zanimivega. Prvič, tudi »ljudski« megane je lahko vpadljiv. Za to poskrbi bolj dramatičen sprednji del, ki je za obliko iskal navdih pri dirkalniku F1, potem so tu 18-palčna platišča in še zadnji odbijač s ponazorjenima dvojnima izpuhoma in približkom difuzorja med njima.

Pogonska kombinacija TCe 160 EDC je na voljo le pri stopnji opreme RS line.

Drugo kljukico dobi pogonski sklop, ki je na voljo le v kombinaciji s 7-stopenjskim dvosklopčnim menjalnikom in poskrbi, da avtomobil do stotice pospeši v devetih sekundah. Ni ravno bliskovito, a se med vožnjo zdi bolj živahen. Morda prav zaradi menjalnika, ki poskrbi, da ob pritisku na plin avtomobil hitro in močno cukne. To je še posebej opazno ob speljevanju, ko se najprej ne zgodi skoraj nič, potem pa vse naenkrat. Nič zato, saj prisilno polnjen motor nato zelo lepo vleče, vse do neprimernih hitrosti. Ta izvedba ima prilagojene sprednje zavorne kolute, ki imajo večji premer in debelino. Škoda, da posebne nadgradnje niso namenili podvozju, saj se z ovinki spopada poltoga zadnja prema, tudi volan ni ravno najboljši komunikator. A če smo iskreni, pretirana športnost niti ni namen tega avtomobila, ampak le nekaj več dinamike za sicer spodoben družinski avtomobil.

Nekaj posebnosti se najde tudi v notranjosti, saj so poudarjeno športni z rdečimi šivi okrašeni sprednji sedeži in prav takšen volan, pa še aluminijaste stopalke ima. Drugo je tako kot v preostalih meganih, vključno z velikim pokončnim osrednjim zaslonom, digitalno instrumentno ploščo in projekcijskim zaslonom nad njo (za doplačilo). Jasno pa je, da je za takšne stvari treba plačati. V primeru testnega modela se je cena povzpela do slabih 29 tisočakov (brez popustov), kar je še vedno manj, kot bi za enak paket zahtevali nemški tekmeci.