Opis in fotogalerija

Ni kaj dosti gruntati; že po naravi so nam stvari, ki niso povsem običajnega izgleda, velikokrat všeč. Prav tako je s soulom. Odbita ceglasta oblika, nasajena na skoraj terensko osnovo in dodelana z nepričakovanimi detajli 'funky' stila, podkrepljena z vsakič precej živahnim lakom in unikatnim tatoojem preko njega, je zagotovo ena, za katero se bodo zmeraj obračale glave.

Soul je že stari znanec naših cest. Mešanec med enoprostorcem, kombilimuzino in SUV-jem si z velikimi kolesi uspešno utira pot med suhoparno vsakdanjostjo množice teh in onih štirikolesnikov. Zajeten kos avtomobila zaradi svoje širine in višine deluje prepričljivo in zanesljivo, predvsem pa vedno živahno. Ker soul takšen tudi je. Zunaj in znotraj, pri miru ali med vožnjo. Ja, znotraj se zgodba zabavne zunanjosti nadaljuje. V kabini soula ne boste našli zdolgočasenih linij ali pustih barv; še material, iz katerega je notranjost grajena, je boljše sorte. Enostavnost je njena vrlina. In simpatičnost le-te dopolnjuje v testnem avtomobilu barvno lepo usklajena in za piko bolj umirjena kombinacija temnosivih in bež oblog ter tapeciranja sedežev. Zato bo potnikom v soulu vedno prijetno.

Dobro se bodo počutili zaradi višjega sedenja, prostornosti okoli glav, ramen in nog ter zračnosti, ki jo gre začutiti zaradi malce višje postavljene strehe. Nobene pripombe ne bo tudi čez kompaktne in ergonomsko prijazne sedeže, ker so enostavno dobri za sedenje, in četudi nimajo ravno dirkaških bočnih opor, učinkovito držijo potnika v svojem objemu. Počutje za volanom je dobro, občutek med vožnjo tudi. Aja, pri soulu velja pohvaliti zvočno zatesnjenost. Tako proti hrupu dizelskega pogonskega stroja, kot vetrnemu pišu pri večjih (avtocestnih) hitrostih kljub velikemu prečnemu preseku in oglatosti. Malce manj pa hvalim njegove odlagalne prostore: prostoren predal pred sovoznikom ni osvetljen, odlagala za plastenke so pohvalno napravljena za veliko enainpollitrsko, tista 'kahlica' na vrhu sredinske konzole je imenitna za oči, služi pa lahko edino prevozu lončkov trobentic iz cvetličarne. Podobno tudi miniaturni prtljažni prostor, v katerem ne boste zaradi visokega dna prepeljali kaj več od platojčka mandarin s tržnice.

Opremsko ostaja testni soul namenjen nezahtevnim kupcem. Osnovni varnostni paket s šetimi zračnimi vrečami, ABS-om in ESP-jem dopolnjuje ročna klimatska naprava, enostavni multimedijski predvajalnik, električno odpiranje stekel, osrednje zaklepanje in opcijsko tempomat ter parkirni senzorji. Le-ti so nujni, saj je preglednost nazaj v soulu najšibkejša točka. Prav tako bi si želel potovalnega računalnika, ampak tu ga ne boste našli.

Vožnja s soulom je udobna zaradi uglajenih nastavitev podvozja, kateremu je namenjeno malce bolj čvrsto vzmetenje, ki preprečuje neprijetna nagibanja in nihanja, katerih smo vajeni pri višje stoječih avtomobilih. Vodljivost avtomobila je solidna, stabilnost boljša, kot gre od njega pričakovati. Dobro je tudi, da so zavore predimenzionirane in služijo soulu vedno odlično. Sicer pa je tokrat motoriziran z 1,6-litrskim turbodizelskim agregatom, ki v zadnji različici premore 94 kilovatov moči in 260 Nm navora med 1900 do 2750 vrtljaji na minuto. Ta je za vsakdanjo uporabo temu avtomobilu pisan na kožo, prave živahnosti pa avtomobilu manjka. Po vsej verjetnosti zaradi predolgo izbranih prestavnih razmerij v petstopenjskem ročnem menjalniku, ki vožnjo zaradi šibkejše odzivnosti pogonskega sklopa precej umirjajo. S svojo žejo je dokaj zmeren, s 7,1 litra plinskega olja na 100 km, kar je pravzaprav povsem sprejemljivo.

Najboljša lastnost takšnega soula, poleg prej naštetih, je zagotovo cena. Za dobrih 16 tisočakov si je moč omisliti povsem drugačen, unikaten in čisto spodoben avtomobil. Takšen, kot si ga pravzaprav želi večina ljudi, ampak nimajo poguma, da bi ga dejansko zapeljali v svojo garažo.