Opis in fotogalerija

Nissan murano je pravi avtomobil za Američane, saj ustreza skoraj vsem njihovim zahtevam. Je velik, udoben in prostoren, morda mu manjka le še šestnajst dodatnih odlagališč za pijačo. V nosu pa ima velik 3,5-litrski bencinski šestvaljnik... Oziroma ga lahko ima, ni pa več nujno, saj se mu je sedaj pridružil še prostorninsko precej manjši dizelski agregat. Za nas Evropejce vsekakor mnogo bolj zanimiv motor.

Nastopaški, je pridevnik, ki se utrne v mislih ob pogledu na to gmoto. Zanimiva in udarna maska, veliko kromiranih delov in visoka podoba; vse skupaj poskrbi, da je murano na cesti zelo opazen in da skoraj vsak mimoidoči pogleda za njim. Če si torej od avtomobila želite 'vau efekta', bo murano kar pravi. Še ob zaključku testa nisem bil prepričan, kaj je bolj udobno: sedeži v muranu ali sedežne v naših dnevnih sobah. Pa se mi dozdeva, da sem celo bolje sedel v muranu. Udobne sedeže smo pohvalili že pri X-trailu, tukaj pa se zdijo še bolj podobni naslonjaču. In v kombinaciji s sila mehkim blaženjem, ki je tudi povsem po ameriškem vzoru, ta avtomobil na cesti bolj pluje kot pa se dejansko pelje.

Udobje pa ima seveda svoj davek. Na ameriških ravnicah je takšno vzmetenje odlično, na ozkih in zavitih cestah pri nas pa malo manj. Avtomobil se namreč zaradi njega kar precej nagiba, krmilni mehanizem ni med pohvalno komunikativnimi, zavojev ta avtomobil pravzaprav sploh ne mara in vedno znova želi z nosom kar lepo naravnost, torej podkrmiliti. Kdor bi se želel peljati s tem avtomobilom hitro, naj na to kar pozabi.

Murano je skratka odličen sopotnik za nekoga, ki večino voženj naredi na avtocestah, kjer je izjemno udoben, pravi potovalnik. Kilometre tam požira z lahkoto, udobna potovalna hitrost je lahko precej večja od dovoljene, zaradi nekoliko višjega sedenja pa je tudi pogled na okolico zelo dober. Pomoč pri spuščanju po strmem klancu je ena od terenskih pritiklin, ki pa se zdi popolnoma nesmiselna. Štirikolesni pogon, kakorkoli odličen že je, je v praksi pri muranu uporaben le zaradi večje varnosti v slabih cestnih pogojih. Da bi kdo z njim rinil na teren, to pa ne.

Zajetne mere tudi ne pomagajo v mestnem okolju, kljub temu da ima takšen murano vzvratno kamero in še eno ob strani, da lažje vidite, koliko ste s kolesom oddaljeni od robnika. Je vseeno preveč glomazen in na ožjih ulicah je vedno znova potrebno biti pozoren, da ne boste zadeli katerega od parkiranih vozil ali nasproti vozečega. Zato je takšno okolje predvsem napor in ne užitek. Tudi gospa se z njim pred nakupovalnim središčem ne bo najbolje znašla.

Že prej smo omenili, da je preglednost dobra, nasploh je dober celoten položaj za volanom, čeprav je volanski obroč zelo položen. Je udoben, prostoren, delovno okolje pa diši po prestižu. Tudi na zadnjih sedežih je prostora dovolj, ga pa je občutno manj v prtljažniku. Ta ponuja le 400 litrov, kar je glede na mere avtomobila malo, a s tem murano namiguje, da ni nobena delovna mula.

In sedaj k motorju. 2,5-litrski dizelski agregat, ki poganja tudi nekatere ostale modele, se v muranu dobro znajde. Je občutno bolj tih kot denimo v pathfinderju in tudi bolj uglajen, med vrline pa lahko štejemo še njegovo prožnost. Porabi okoli devet litrov. Bi pa sam vseeno raje izbral šestvaljnega bencinarja. Z njim v nosu ima avtomobil zanimiv zvok in določen šarm in ravno ta je vedno skrbel, da nam je bil murano všeč. S tem motorjem šarma ni, pa čeprav mu ostalih zamer ne morem pripisati.

Je res, da bencinar porabi okoli tri litre goriva več, a že v začetku bencinski murano stane tisočaka in pol manj, pri vrednosti več kot petdeset tisoč evrov, kolikor znaša cena tega avtomobila, pa tudi vsak evro več pri gorivu ne bi smel vplivati na debelino vaše denarnice.