Opis in fotogalerija

»Stara koka, dobra supa!« Ja, ta pregovor vedo vsi, ki imajo radi dobro 'župco'. Tudi Peugeot se je tega dejstva v času recesije in padanja prodajnih številk dodobra zavedel in je prav na hitro in za zelo ugodno ceno na trg ponovno poslal svoj, v zadnji dekadi najbolje prodajani avtomobilček – dolgo časa vročo 'župco' – dvestošestico. Tokrat z dodatkom plus.

No, seveda so se v hiši na ta korak temeljito pripravili. Vedeli so, da mora biti avtomobil poceni, dovolj zmogljiv in dobro opremljen ter še mikaven na pogled, če hoče privlačiti kupce. Zato so dvestošestico oblikovno konkretno posodobili po vzoru modela 207, tehnično pa so na podlagi dotedanjih prodajnih analiz določili glede na splošni izbor kupcev, kako naj bo avtomobil motoriziran in opremljen. In vedeli so tudi, da ga bodo prodajali samo v tej izbrani kombinaciji.

Torej, 206 je s plusom pridobil novo obliko nosa z zajetnim gobcem ter izbuljenimi lučmi, nekaj malenkostnih sprememb na zadku ter povsem novo, modernejšo armaturno ploščo. V nosu je obdržal preizkušeni a v prid nižjim stroškom servisa z dvakratno podaljšanim servisnim intervalom izboljšani 1,4-litrski bencinski agregat s 55 kilovati moči. Plus pa je pri opremi dobil paket 'style', ki vključuje prednji zračni blazini, ročno klimatsko napravo, električno odpiranje prednjih stekel, zelo glasno daljinsko osrednje zaklepanje, nekvaliteten radio sprejemnik ter nov dizajn netrpežnih sedežnih tkanin. Serijsko je to tudi vse, s čimer je avtomobil kot tak za niti ne devet tisoč evrov zmožen razvajati nezahtevne kupce.

Sicer pa je 206+ ostal za vožnjo prijeten avtomobilček. Dobrih 900 kilogramov mase in živahnost 75 'konjičev' motorja ohranjata avtomobil vselej agilen. Zelo dobra odzivnost volanskega mehanizma in glede na predhodnika krepko izboljšana natančnost prestavne ročice dinamiko, kljub drugačnim ambicijam dvestošestice, še poudarjata. Prav tako je na udobje naravnano podvozje pripravljeno sprejeti kakšen ostrejši izziv in ga s suverenostjo prenesti. Okretnost je njegova prednost, zaradi majhnega rajdnega kroga in seveda skromnih gabaritov; 206+ je najmanjši predstavnik v svojem razredu. Po dvestosedmici posneman potniški prostor je kljub svoji majhnosti dobro izkoriščen in prijazen. Čeprav so zaradi nižanja stroškov sestavnih delov za njegovo gradnjo uporabljeni temu primerni ceneni materiali, to po večini ne moti potnikov. Bolj je opazna, ali bolje slišna, kvaliteta izdelave; čričkov namreč nekje v armaturni plošči kar mrgoli, površnost pa je moč videti in otipati na slehernem robu.

Zato pa je sedenje na mehkih, a skoraj športno školjkastih prednjih sedežih solidno in presenetljivo udobno. Moti le višinska nenastavljivost voznikovega sedišča ter volanskega obroča, ki sta krivca za daljše iskanje približno pravega položaja za volanom. No, pikre pripombe je deležna tudi slaba protihrupna izolacija, tako zaradi udarcev podvozja, kot tudi šumenja obtekajočega zraka. In tudi zmedeni indikator porabe goriva; ta se je ob napolnjenem rezervoarju postavil vsakič na drugačno pozicijo. Verjetno je bila to napaka le testnega avtomobila.

Drugače pa o peugeotu 206+ lahko rečem vse dobro, z izjemo porabe goriva. Testna vožnja je pokazala 7,8 litra na 100 prevoženih kilometrov, kar ni malo. A glede na to, da se bodo za ta avtomobil odločali predvsem kupci, ki letno ne prevozijo prav velikega števila kilometrov, bo stvar ob nakupu večinoma zanemarljiva. Ja, 'župca' je še vedno dobra, čeprav je kokoška menjala perje. In ne pozabite na kuharja, ki jo je pripravil.