Novi 500 sodi med te avtomobile. Njegova kariera je trajala 18 let, od 1957 do 1975, izdelali so natanko 3.893.294 vozil. Z njegovo pomočjo je veliko Italijanov in tudi veliko Evropejcev uspelo uresničiti potrebo po osebnem prevozu, potrebo, za katero je bil prav v 50. letih značilen stalen vzpon. Z novim 500 se je še bolj kot z modelom 600 (1955) zaključilo obdobje povojne motorizacije. Za italijansko avtomobilsko industrijo pa se je začelo obdobje prizadevanj za dosego udobja, pa čeprav najmanjšega in varčnega. Z novim 500 in njegovimi priljubljenimi štirimi kolesi je dežela “revnih, a lepih” postala ali skušala postati (in deloma ji je uspelo) malo manj revna in predvsem svobodna v gibanju.
Z novim 500 se je zaključil preporod Fiata in njegove palete proizvodov, ki se je začel po opustošenju v drugi svetovni vojni. Dante Giacosa, »oče« novega 500 enako kot njegovega predhodnika topolina in številnih drugih modelov, v svoji knjigi “Progetti alla Fiat prima del computer” (Fiatov dizajn pred obdobjem računalnikov) pripoveduje, da je s prihodom 500, lansirali so ga 4. julija 1957, Fiat “uresničil načrt prenove osnovnih modelov, ki so nadomestili modele, nastale še pred drugo svetovno vojno”. V dveletnih razmikih so na mednarodni trg zapeljali 1400, 1900, 1100 - 103, 600, novi 500 in njihove izpeljanke. V desetih letih so tako pri Fiatu zasnovali in začeli s proizvodnjo štirih popolnoma novih osnovnih modelov, katerih korenine so bile v tehnološki kulturi, ki se je razvijala znotraj lastnih pisarn in delavnic. Na razvoj teh projektov ni vplival noben italijanski ali tuj model. Morda se zdi danes pretirano poudarjeno, vendar je to popolnoma običajno za tisto obdobje, za pozna 40. in 50. leta. Lancia in Alfa Romeo sta delovali samostojno in sta torej bili Fiatovi tekmici, v tujini, predvsem v Nemčiji in ZDA, pa je domača proizvodnja v nekaterih pogledih še vedno prednjačila za nekaj let.
Dante Giacosa je opisal tudi lansiranje novega 500: ”Tiskovni urad, vodil ga je Gino Pestelli, ob njem pa je bila izjemno dejavna Mariuccia Rubiolo, je želel, da sodelujem pri lansiranju oglaševalske kampanje.” Ko so za ime izbrali “novi 500, v spomin na tako slavnega topolina,” je sledilo tudi sporočilo, slogan “dvajset let po prvotnem 500 (topolinu iz leta 1936) na poti do enakega uspeha, novi 500, povsem nov, sodoben, cenejši, gospodarnejši, dostojen naslednik prvega dvosedežnega avtomobila na svetu, kar jih je izdelal Fiat”. V Mirafioriju so skovali tudi geslo »mali veliki avtomobil«, je še razkril Giacosa. Pragmatični inženir pa je še dodal, da “so ga ljudje klicali na kratko 500”. 50 let po poletju 1957, v dobi, ko lahko televizijski program spremljamo celo na mobilnih telefonih, ko lahko snemamo kjerkoli na svetu, je zanimivo prebrati, da je “...lansiranje potekalo v velikem slogu. Državna televizija se je naselila v tovarno v Mirafioriju in nekega vročega julijskega dne so tudi mene povabili na intervju v živo, ob linijo, na kateri so sestavljali avtomobile.”
Od tistega “vročega julijskega večera” je minilo 18 let in skoraj 3,9 milijona izdelanih avtomobilov in spet je prišel zelo vroč dan, 4. avgust 1975. Ta dan so, ne več v tovarni Mirafiori, temveč v SicilFiat v kraju Termini Imerese (Palermo) izdelali resnično »zadnji«, vsaj v tej seriji (1957-1975), novi fiat 500.
