V Frankfurtu lahko obiskovalci avtomobilskega salona v teh dneh občudujejo prototipno kupe verzijo modela mini, ki bo po vsej verjetnosti v kratkem postala prva takšna serijska izvedba tega modela, čeprav je v preteklih petdesetih letih na osnovi originalnega minija nastalo veliko maloserijskih kupejev, ki jih bomo spoznali v tem članku.
Broadspeed GT 2+2
V sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja smo po mnenju mnogih oboževalcev znamke Mini dobili enega izmed najlepših minijevih derivatov v obliki pravega 'fastback' kupeja z oznako Broadspeed GT 2+2, ki je imel 'hibridno' karoserijo, ker so bili originalni karoserijski deli izdelani iz jekla, ostalo pa iz fiberglasa. Za nastanek tega kupeja je zaslužen Ralph Broad, tedanji lastnik zelo uspešnega tekmovalnega moštva Broadspeed Engineering (Brimingham), ki je s tem avtomobilom na eni izmed
tedanjih 'BTC' dirk prehitelo legendarno Shelbyjevo cobro na eni izmed ravnin in pri tem doseglo hitrost 233 km/h. Broadspeedove serijske verzije so izdelane na osnovi serijskih verzij Cooper S (1275 ccm), ki so jim v Briminghamu povečali moč na približno 100 KM in jih opremili z merilniki hitrosti z razponom od 0-150 milj (približno 240 km/h) ter merilnikom vrtljajev z razponom od 0-10000 vrt/min. Kasneje so vsa orodja za izdelavo karoserijskih delov prodali v Avstralijo, kjer so nadaljevali
z maloserijsko proizvodnjo.
Buckle Monaco 2+2
Še en kupe primerek iz sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki ga je zasnoval in izdeloval Bill Buckle. Serijski Mini je pri njem doživel menjavo strešne konstrukcije in vseh steklenih površin na zadnjem delu karoserije. Poleg tega so mu zamenjali tudi armaturno ploščo in sedeže. Danes obstajata samo še dva vozna primerka.
Mini Marcos
Najbolj slavna konverzija modela mini. V tem primeru sta karoserija in nosilna šasija (fiberglass / GRP Monocoque) izdelani iz steklenih vlaken, vso mehaniko in skoraj vse ostalo pa je prispeval serijski Mini. Ta avtomobil so od leta 1965 do 1970 izdelovali pri znamki Marcos, leta 1974 pa je pobudo prevzelo podjetje D & H Fibreglass Techniques Limited, ki je s svojo vizijo vztrajalo vse do leta 1981. Kasneje se je mali GT vrnil v Marcosov objem, kjer je na 'tekočih trakovih' vztrajal še
od leta 1991 do leta 1996.
Camber GT in Maya GT
Modificirani različici Marcosovega izdelka iz sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja s spremenjeno podobo karoserije. Gre za identična izdelka, ki sta ju tržili dve različni podjetji.
Mini Martini.
Prvi germanski prispevek k povečani minijevi športnosti, izdelan na osnovi serijskega Austina z oznako 'Mini Cooper S', ki so ga Nemci opremili z bolj aerodinamično in lahko karoserijo iz steklenih vlaken. Zaradi tega so na stezi dirkališča Nürburgring brez dodatnih tunerskih posegov na odseku Bergwerk dosegli največjo hitrost 170 km/h.
D & H Fibreglass midas
Po prenehanju izdelave Marcosovega izdelka so pri tem podjetju razvili svojo verzijo, ki so jo prvič predstavili javnosti v decembru leta 1978. Gre za podobno zasnovan izdelek, ki ga po mnenju poznavalcev kit-car scene odlikuje zelo kvalitetna izdelava. Zaradi podedovane serijske mehanike modela mini so bile možne vse motorne konfiguracije. Ta avtomobil so izdelovali do leta 1985, ko se je na sceni pojavil midas gold, identično oblikovan izdelek na tehnološki osnovi Austina metro (alias Rover
serija 100), ne najbolj uspešnega naslednika originalnega minija.
Unipower GT
Za nekatere najlepši avtomobil z minijevo mehaniko, ki ob pogledu na fotografije deluje kot pomanjšana 'Eleonore' (Shelby Mustang GT500 - 1967).
Ogle SX 1000 in Fletcher GT
David Ogle je eden izmed prvih konstruktorjev, ki je izkoristil minijevo mehaniko v povezavi s karoserijo iz steklenih vlaken. To se je zgodilo leta 1962. Ogle SX 1000 je redek ptič, ker so izdelali le 66 primerkov. Znan pa je tudi po nečedni lovoriki, ker je to avtomobil v katerem je življenje izgubil njegov oblikovalec Davis Ogle. Fletcher GT ga predstavlja 'rebadge' verzijo tega avtomobila.
