Avto.info

Alfa Romeo 164

Nova starodobna alfa

Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa

Alfa Romeo 164

Avtor: Foto: Alfa Romeo
Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa 164 ProCar

164 ProCar

Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa

V septembru leta 1987 so obiskovalci tedanjega frankfurtskega avtomobilskega salona spoznali povsem novo admiralsko ladjo znamke Alfa Romeo, tedaj zadnjega predstavnika slovitega italijansko-švedskega avto-kvarteta z imenom 'Tipo Quattro' (Tipo 4), ki ga sestavljajo še fiat croma, lancia thema in saab 9000.

Nekatere prestižne italijanske limuzine imajo buren življenjepis, ker jim ni bilo usojeno, da postanejo to kar so si prvotno zamislili njihovi konstruktorji. Lep primer tega je lancia gamma (1976-1984), ki naj bi prvotno postala tehnološki dvojček citroëna CX, vendar so Italijani in Francozi kasneje prekinili sodelovanje pri njenem razvoju. V tem pogledu gamma deli usodo z alfo 164, katere začetki segajo v leto 1981, ko so v Milanu (Arese) ugotovili, da nujno potrebujejo zamenjavo za tržno neuspešno alfo 6 (1979-1987, prodanih približno 12.000 primerkov) in že ostarelo alfetto (1972-1984), ki se je kasneje kljub temu razvila v alfo 90 (1984-1987). Na začetku se je Ettore Massacesi ogreval za preizkušen hišni 'Transaxle' (motor spredaj, menjalnik na zadnji pogonski osi) koncept, vendar ta zamisel ni bila všeč hišnim finančnikom, ker bi razvoj nove tehnološke platforme požrl preveč denarja. Zato so v Milanu leta 1982 v zadnji minuti skočili na 'tehnološki vlak' z imenom 'Tipo Quattro', ki so ga Švedi in Italijani pognali že leta 1978.

Posledično smo takrat dobili prvo veliko (dolžina: 456 cm, v današnjih, rahlo zmedenih časih je to 'kompaktno' vozilo …) alfo s prednjim pogonom, ki jo za razliko od prej omenjenega italijansko-švedskega sorodstva ni oblikoval Giorgetto Giugiaro, ker so za njeno podobo poskrbeli v oblikovalski hiši Pininfarina, kjer so ob tem uporabili nekaj oblikovnih elementov, ki so zaznamovali že prototip štirivratnega ferrarija (ferrari pinin prototipo) iz leta 1980. Kasneje so pri Pininfarini ustvarili še 'štirivratnega ferrarija' za Francoze, ker je kasnejši peugeot 605 zelo podoben (predvsem bočna podoba) alfi 164. Prvi izmed 'štirih mušketirjev' se je rodil na Švedskem, kjer so 23. maja leta 1984 predstavili novi saab 9000, v oktobru istega leta se je predstavila tudi lancia thema. V decembru leta 1985 se je pojavila še Fiatova croma, medtem ko se je junakinja te zgodbe pojavila šele v septembru leta 1987. Razlog za zamudo pri rojstvu se skriva v poslovnih pogajanjih, ki jih je leta 1986 izvajala znamka Ford, ker so Američani ponovno (prvi nakup so skušali opraviti že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja …) skušali prevzeti znamko Alfa Romeo, ki jo je Henry Ford izredno cenil in spoštoval. Vendar je na koncu na pogajanjih o prevzemu zmagal FIAT …

Čeprav so alfo 164 nato razvijali pod uradnim Fiatovim projektnim imenom 'Alberto' (AL (Alfa), BER (Berlina), TO (Torino)) je alfa 164 dejansko zadnja alfa, ki je razvita v Milanu brez pretiranega vmešavanja konstruktorjev iz Torina. Med posebnostmi alfe 164 so takrat omenjali delno (na začetku proizvodnje, kasneje v celoti) pocinkano karoserijo, poskrbeli pa so tudi za obilno promocijo nove milanske admiralske ladje, ker so Italijani v septembru leta 1988 predstavili legendarno prototipno tekmovalno alfo 164 iz takrat napovedane serije ProCar, ki je dala pojmu športna limuzina povsem nov pomen, ker je ta limuzina zasnovana na osnovi Brabhamove vozne šasije iz tedanjega prvenstva Formule 1. Vgrajeni Alfin 3,5-litrski bencinski 10-valjnik (V10) je v tej superalfi lahko mobiliziral 456 kW (620 KM) pogonske moči, končna hitrost pa znaša 329 km/h. Enako dobro je tedanja stroka sprejela tudi vgrajene pogonske sklope v serijski alfi 164. Hvalili so predvsem 2,0-litrski bencinski štirivaljnik (105 kW/143 KM), ker je ponujal več moči kot podobni agregati pri nemški konkurenci (Audi 100, BMW serija 5 in Mercedes-Benz razreda E (W124)), poleg tega je bil tudi bolj varčen.

Že takrat so pri alfi poskrbeli tudi za ljubitelje turbo tehnologije, njim so namenili 4-valjni bencinski motor z dvema litroma delovne prostornine, ki je lahko mobiliziral 129 kW (175 KM) pogonske moči. Obstajala pa je tudi prava premium različica z vgrajenim 3,0-litrskim bencinskim V6 motorjem, ki je na koncu kariere (3.0 V6 24v) lahko mobiliziral (171 kW/232 KM) pogonske moči, dovolj za doseganje največje hitrosti 245 km/h. Leta 1993 se je pojavila tudi 4x4 alfa 164 z dodatno oznako Q4. To različico so ponujali samo v povezavi z 3,0-litrskim V6 motorjem. Čeprav so bili v Milanu lahko zadovoljni s prodajo modela 164 v Evropi, jih je skrbel slab odziv kupcev v Aziji ter v ZDA, kjer je 'Joint-Venture' podjetje, ki so ga ustanovili s koncernom Chrysler, prodajalo modele znamke Alfa Romeo. V prvem letu prodaje (1990) so Američanom dostavili 1549 novih primerkov modela 164, leta 1991 so čez 'lužo' poslali dodatnih 2155 primerkov, zadnje ameriške alfe so kupci dobili leta 1992 (prodanih 1721 primerkov), nato se je koncern FIAT umaknil iz ZDA. V tem času (leta 1990) smo dobili tudi prvo tehnološko pomladitev tega modela, ki so jo v Milanu poznali kot 'Maquilage 90'. Prinesla je vgradnjo prej omenjenega 3,0-litrskega motorja ter nižje vpetje pogonskih sklopov, posledično nižje težišče avtomobila je še izboljšalo vozne lastnosti velike milanske limuzine.

Leta 1991 se je na tržišču pojavila tudi alfa z vgrajenim 2,0-litrskim bencinskim V6 motorjem, predstavili so tudi dvosedežno kupe/spider študijo z oznako 164 proteo, ki je s svojo podobo vplivala na kasnejšo serijsko alfo GTV (1993-2006). Drugo manjšo tehnološko posodobitev so izvedli leta 1992, ko je vgrajeni 3,0-litrski motor prejel 24-ventilsko tehnologijo. Istočasno so poskrbeli za manjše spremembe zunanje podobe, največjo spremembo izgleda smo dočakali leta 1994. Zadnjo serijsko alfo 164 so izdelali 27. junija leta 1997, po skoraj 270.000 prodanih primerkih.

Najvažnejši pogonski sklopi
- Alfa 164 2.0 TS (Twin Spark): 105 kW/143 KM - 106 kW/144 KM - 109 kW/148 KM
- Alfa 164 2.0 Turbo: 129 kW/175 KM
- Alfa 164 2.0 V6: 148 kW/201 KM - 150 kW/204 KM - 154 kW/210 KM)
- Alfa 164 3.0 V6: 132 kW/180 KM - 135 kW/184 KM - 138 kW/188 KM - 147 kW/200 KM)
- Alfa 164 3.0 V6 24v: 155 kW/211 KM - 171 kW/232 KM
- Alfa 164 3.0 V6 24V Q4 (4x4): 171 kW/232 KM
- Alfa 164 2.5 Turbo D: 84 kW/114 KM - 86 kW/117 KM -92 kW/125 KM

Proizvodne številke
268.757 izdelanih primerkov (1987-1997), od tega je:
88.757 primerkov 164 2.0 TS / Turbo (1987-1990)
26.604 primerkov 164 Turbodiesel (1987-1990)
33.112 primerkov 164 3.0 V6 (1987-1990)
37.118 primerkov 164 2.0 TS in 2.0i V6 Turbo (1991-1992)
9.301 primerkov 164 3.0 V6 (1991-1992)
8.911 primerkov 164 Turbodiesel (1991-1992)
15.532 primerkov 164 2.0 TS in 2.0 Super (1992-1993)
5.181 primerkov 164 Turbodiesel (1992-1993)
7.166 primerkov 164 3.0 V6 (1992-1993)
1.406 primerkov 164 Q4 (4x4)
37.075 ostalih primerkov modela 164 (1994-1997)

Alfa 164 Proteo

Alfa 164 Proteo

Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa
Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa
Alfa Romeo 164: Nova starodobna alfa
Send to Kindle
|

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kabi d.o.o.