Pri svetovalni družbi Oliver Wyman so v teh dneh predstavili izsledke njihove študije, ki je tokrat povezana z nedavnim pojavom avtonomno delujočih avtomobilov. Ob tem so razkrili nekaj smernic glede možne smeri razvoja avtonomne vožnje in predstavili nove poslovne priložnosti in tudi dileme na tem področju.
Čeprav bi človek ob prepiranju raznih današnjih senzacionalističnih naslovov v medijih lahko hitro pomislil, da se bomo s samodejnimi avtomobili vozili že jutri, je resnica drugačna. Analitiki podjetja Oliver Wyman so prepričani, da bo vpeljava tega koncepta (avtonomna vožnja), ki ga večina avtomobilistov trenutno v celoti zavrača, izvedena postopoma, po evolucijskem in ne po kakšnem revolucionarnem izročilu. Zato bo delež avtonomno delujočih avtomobilov v vsakdanjem prometu naraščal zelo počasi. Po napovedih bo globalni delež samodejno delujočih avtomobilov v letu 2035 znašal od 20 do največ 35 odstotkov, vsa ostala vozila v globalnem javnem prometu bodo še vedno upravljali ljudje…
Navzlic temu analitiki že sedaj opozarjajo na nove poslovne priložnosti ter na nove marketinške potenciale, ki jih prinaša trend avtonomne vožnje. Gre za scenarij, ki bo dodobra pretresel avtomobilsko industrijo, ker so v igro že vstopili tudi giganti iz IT industrije, ker so zavohali odlično priložnost za povečanje poslovnega dobička. Ključna pri preživetju vseh (proizvajalci avtomobilov, dobavitelji sestavnih delov, lastniki cestne infrastrukture, zavarovalničarji in predstavniki marketinga) bo njihova sposobnost prepoznavanja tržnih potencialov ter tesno povezovanje s ključnimi partnerji iz IT branže, medtem ko bodo dobavitelji avtomobilskih sestavnih delov zadolženi predvsem za razvoj ključnih tehnologij na področju avtonomne vožnje.
Najbolj uspešni proizvajalci avtomobilov bodo ob tem upoštevali zahteve in želje kupcev, se prilagodili zakonsko predpisanim normam in sprejeli tudi zahteve zavarovalniške industrije. Med trenutno že prepoznanimi dejavniki, ki bodo v povezavi z avtonomno vožnjo ponudili dodatne poslovne priložnosti so omenili pet ključnih področij (varnost potnikov v avtomobilih, mobilnost, 'BIG DATA' (obsežne baze podatkov o uporabnikih, ki jih pridobivajo ob pomoči spletnih omrežij), urbana prometna infrastruktura in logistika/transport). Po analizah analitikov podjetja Oliver Wyman bodo podjetja, ki bodo v naslednjih letih uspešno dejavna na teh petih področjih, lahko zaslužila dodatnih 200 milijard ameriških dolarjev.
Ker živimo v časih, ko so številni kupci novih avtomobilov pripravljeni seči globoko v žep za nakup raznih inovativnih IT tehnologij, ki naj bi zagotavljale večjo varnost ob vožnji avtomobila, obstaja na tem področju še veliko možnosti za proizvajalce elektronike in ostalih varnostnih sistemov. Ob uvajanju sistemov za samodejno vožnjo v avtomobilih bo prišlo tudi do sprememb pri zavarovalničarjih, ker bodo za pokrivanje nastale škode v takšnih primerih nesreč zadolženi proizvajalci in ne lastniki vozil. Zato lahko ob prihodu avtonomno delujočih vozil pričakujemo tudi obširne spremembe na trgu zavarovalništva, ker bodo zavarovalnice potrebovale nove poslovne modele. Po sedaj znanih prognozah se prometnim nesrečam kljub temu ne bo mogoče izogniti, čeprav omenjajo desetkratno zmanjšanje števila nesreč v javnem prometu po celem svetu.
Avtonomna vožnja bo ustvarila tudi nov tip mobilnega potrošnika, ker bodo lahko na vozniškem sedežu potem sedeli tudi ljudje, ki sploh nimajo vozniškega izpita ali pa sami ne morejo upravljati vozila (invalidne in ostale, drugače prizadete osebe). Vsi ti ljudje bodo imeli ob samodejni vožnji še več prostega časa, ki ga bodo nekateri lahko porabili tudi koristno. Istočasno bodo avtonomno delujoči avtomobili lahko ustvarili tudi ogromno podatkov o vožnji ter tudi o uporabnikih avtomobila, ki bodo shranjeni v računalniškem oblaku. Vse te pridobljene podatke, ki predstavljajo dodaten gospodarski potencial in istočasno tudi varnostni riziko za potrošnika, pa bo želel tudi 'nekdo' uporabiti, vendar še ni povsem jasno, komu sploh lahko omogočijo dostop do takšnih podatkov.
Vse skupaj bo pospremljeno še z novimi samodejnimi koncepti logistike, ki bodo izničili potrebe po poklicnih šoferjih. Podobno velja tudi za voznike taksijev, ker jih samodejno vozeči avtomobili ne bodo potrebovali. Med magičnimi besedami, ki jih omenjajo je tudi 'Carsharing', čeprav temu pojavu potrošniki že sedaj niso preveč naklonjeni. Izboljšalo se bo tudi delovanje mestnih infrastruktur, ker naj bi kombinacija samodejno delujočih vozil in pametne signalizacije, ki medsebojno komunicira, odpravila prometne zastoje v mestnih središčih, poleg tega naj bi odpravili tudi težave z iskanjem prostih parkirnih mest. Uvajanje avtonomno delujočih avtomobilov je trenutno še v začetni fazi, vendar se ob tem že kažejo zametki evolucije, ker je vsak nov model avtomobila opremljen s čedalje večjim številom raznih IT pomočnikov, ki vozniku odvzamejo možnost soodločanja v določenih voznih situacijah. Ob tem se kaže tudi ločnica med željami potrošnikov v Evropi in ZDA, ki je vidna tudi v ravnanju proizvajalcev avtomobilov. Evropske avtomobilske znamke se še vedno zelo posvečajo klasičnim vrednotam v obliki bolj napredne mehanske tehnike, medtem ko kupcev v ZDA to niti ne zanima, so pa zato bolj dovzetni za razne IT novotarije.
Na koncu pridemo do teme, ki jo mediji ob poveličevanju nedavnih dejanj nekaterih avtomobilskih znamk na področju avtonomne vožnje radi povsem zanemarijo, ker gre za različna etična vprašanja, ki so trenutno povsem brez odgovorov, ker vemo, da se avtonomno delujoči avtomobili ob morebitni prometni nesreči s smrtnim izidom ne bodo obnašali kot osebe v afektu, temveč bodo ubijali ljudi povsem načrtovano, ker ima voznik pred samo nesrečo po navadi na voljo vsaj nekaj sekund, da se odloči za naslednji manever, medtem ko vgrajeni centralni računalnik v avtomobilu že ve, da se bo vozilo zaletelo, ker je v nekaj milisekundah obdelal že več tisoč možnih scenarijev. Ob tem se pojavlja nekaj zanimivih vprašanj.
Se bo računalnik v primeru, ko bi vozilo pred seboj pomendralo več pešcev raje odločil za stik z bližnjim zidom, kjer bodo umrli vsi potniki v vozilu, ali bo raje obvaroval potnike v vozilu in ob tem posledično povozil več pešcev? Bo računalnik v tej množici pešcev, ki je v primeru nesreče predvidena 'za odpis', ker se je računalnik odločil za preživetje potnikov v vozilu, raje izbral starejše ljudi ali bo za 'pomendranje' raje izbral otroke, ker bo škoda na vozilu ob tem manjša? Se bo računalnik ob tragičnem soočenju z drugimi štirikolesnimi udeleženci na cesti raje odločil za trk z modno 2,5-tonsko 'SUV kravo', kjer bodo pomrli potniki 'v njegovem' vozilu, ali bo zavestno izbral šibkejšega kandidata (avtomobil z manjšo maso), ker jo bodo v tem primeru bolje odnesli potniki 'v njegovem' vozilu?
Na vsa ta pomembna vprašanja žal še ni odgovorov. Šele potem ko bodo znani bomo lahko resnično vstopili v dobo avtonomno delujočih vozil…
