V zadnji številki (12/2016) nemške revije Auto Bild, ki je v Nemčiji izšla 24. marca 2016, si lahko preberete zanimiv test sodobnih sistemov start/stop, ki je razkril, da so nekateri vgrajeni sistemi start/stop pravi zapravljivčki časa, čeprav voznikom sploh ne ponujajo kakšnih velikih prihrankov pri porabi pogonskih goriv …
Če ob tem upoštevate še to, da vam takšen sistem v vaš avtomobil niso vgradili zastonj, potem se na koncu res lahko vprašamo, kdo želi v tem slučaju koga prepeljati žejnega čez vodo. To je zanimalo tudi nemške kolege pri reviji Auto Bild, zato so na tokratnem primerjalnem testu zbrali 15 modernih avtomobilov, ki so opremljeni s to 'wunder-spar' tehnologijo, ker jih je zanimalo kako lahko vklopljen sistem start/stop vpliva na pospeševanje avtomobila z mesta do hitrosti 20 km/h. Ob tem so enaka testiranja izvedli tudi z neaktivnimi (izklopljenimi) sistemi start/stop.
Prednosti sistemov start/stop glede varčevanja pri porabi pogonskih goriv so znane večini uporabnikov in najbolj izražene ob mestnih vožnjah, kjer je veliko križišč in semaforjev, posledično pa tudi veliko možnosti za ustavljanje in ponovno speljevanje z vozilom. Vendar pa lastniki ob tem, ko se veselijo prihrankov pri gorivih pozabljajo na izgubo časa, ki ga prinaša uporaba teh sistemov. Sklepno misel o testiranih start/stop sistemih je tokrat podal tudi urednik Jan Horn, ki je ob tem izrekel tale stavek: "Die meisten Ampel-Abschalter sind echte Zeitdiebe" (»večino testiranih sistemov start/stop lahko uvrstimo med prave kradljivce časa«).
Časovno razliko, ki se je pojavila ob meritvah pospeševanja od 0 do 20 km/h z delujočim ali nedelujočim sistemom start/stop, je tokrat najbolje demonstrirala mazda CX-3 skyactiv-D 105, čeprav so Japonci razvili posebno programsko opremo za krmiljenje motorne elektronike. Z nedelujočim sistemom start/stop in posledično delujočim pogonskim motorjem je ta avtomobil potreboval samo 1,54 sekunde za uspešno opravljeno pospeševanje od 0 do 20 km/h. Z vklopljenim sistemom start/stop se je ta postopek zaključil šele po 3,15 sekunde. Podobno slabo sta se odrezala še dva testirana primerka (volkswagen polo 1.4 TDI in hyundai i30 blue 1.4). Polo z delujočim sistemom start/stop je potreboval 1,48 sekunde več kot polo z nedelujočim sistemom, pri hyundaiju i30 blue 1.4 se je enak postopek podaljšal za 1,12 sekunde.
Da je zadeva izvedljiva tudi drugače pa dokazuje testirani mercedes-benz GLC 250 4Matic, ker je delovanje sistema start/stop dovršeno do te mere, da je razlika pri pospeševanju izredno majhna in v bistvu nezaznavna, ker bo pospeševanje z delujočim sistemom start/stop daljše za samo 0,08 sekunde. Podobno dobro deluje tudi sistem v audiju A4 3.0 TDI quattro ter v tretjeuvrščenem porscheju 911 carrera. Nemci so si tokrat vzeli tudi čas za bolj podrobne meritve povprečne porabe. Za to so uporabili aktualnega passata 2.0 TDI. Ob tem so ugotovili, da vam bo vgrajeni start/stop sistem na vsakih 100 prevoženih kilometrov privarčeval 0,1 litra pogonskega goriva. Glede na medijski pomp, ki spremlja vsako današnjo tehnično novotarijo, bi človek pričakoval večji prihranek …
Bolj so vznemirljivi izsledki nedavnih raziskav, povezanih z raznimi modnimi pomagali, katerih delovanje je podprto z elektriko. Nemci so pred časom izvedli nov test, ki tokrat raziskuje vpliv lastnikov na višjo ali nižjo porabo goriva v njihovih avtomobilih. Ob tem se je znova izkazalo, da povprečne porabe ne dviguje samo večkratno pospeševanje in pojemanje hitrosti (mestna vožnja), temveč nanjo vplivajo tudi ostali, pogosto prezrti dejavniki. Večkratno, zaporedno pritiskanje na pedal za plin pred semaforjem in kasnejši 'kavalirski start' s cvilečimi pnevmatikami lahko trenutno porabo goriva pri avtomobilu priženeta celo do petkratnega povečanja 'žeje', slabo pa se po mnenju Nemcev obnese tudi ogrevanje avtomobila na mestu, ki lahko pri povprečno motoriziranem vozilu po štirih minutah ogrevanja dvigne povprečno porabo za 0,14 litra. Vam bo pa ob tem zelo hvaležen menjalnik, pa tudi kabinsko gretje bo delovalo bolj efektivno, seveda pa boste ob tem ustvarili več CO2 emisij.
Moderni avtomobili so oblikovani zelo aerodinamično, ker dobre aerodinamične rešitve znižujejo porabo goriva. Posledično so takšni avtomobili zelo občutljivi na 'motnje', ki nastopijo v slučaju, ko uporabnik namesti na streho priljubljeni strešni kovček ali nosilec za kolesa. Pri premagovanju 100-kilometrske razdalje s hitrostjo 130 km/h bo tako opremljen avtomobil popil približno 2 litra več, kot enak avtomobil brez strešnega bremena. Podobno je tudi v primeru neprimernih motornih vrtljajev pri prestavljanju in tudi pri neprimerni izbiri menjalniške prestave. Nepotrebno siljenje motorja v višje obrate in vožnja s 50 km/h v tretji prestavi namesto pete (to velja predvsem za dizelske motorje, majhnega atmosferskega bencinskega motorja ne morete prisiliti v to, da bo dobro deloval z manj kot 2000 vrtljaji v minuti ...) pa bo lahko povečala povprečno porabo pri vašem vozilu za nadaljnjih 30 odstotkov.
Nemci so se tokrat lotili tudi električnih 'pomagačev', ki bodo ob svojem delovanju prispevali dodatne pol litra pri dvigu povprečne porabe, ker je do sedaj že jasno, da bo vklopljen 100 vatni 'odjemalec' električne energije na stotih kilometrih dvignil porabo za 0,1 litra. Ob tem so predstavili tudi nekaj številk. Ob uporabi kratkega svetlobnega snopa pri paru glavnih prednjih svetlobnih teles bo akumulator oskrbel par prednjih žarometov s približno 125-timi vati, 171 vatov bo požrlo zračenje (ob tem ne omenjajo uporabe ali neuporabe klimatske naprave) potniške kabine s srednjo močjo delovanja, vse prižgane pozicijske luči porabijo 35 vatov, par prižganih prednjih meglenk bo porabil 110 vatov, ogrevanje sedežev 102 vata, ogrevan volanski obroč pa bo zahteval 50 vatov in na koncu še ogrevan par bočnih ogledal, ki bo 'požrl' 40 vatov.
Tu pa sta še predvajalnik glasbe in mobilni GPS sostem, ki pa sta se vseeno odrezala zelo skromno, sploh v primeru, ko uporabnik nima vgrajene dodatne avdio opreme (ojačevalci za pogon požrešnih 'subwooferjev'). Povprečni radio porabi 21 vatov, GPS sistem samo 7 vatov, priklopljeni iPod pa samo neznatna 2 vata. Ob vsakodnevni uporabi modernih avtomobilov se poraba električne energije lahko hitro povzpne na povprečnih 600 vatov, v zimskih razmerah, ko deluje tudi gretje zadnjega in ostalih oken ter brisalci pa bo potrebnih še nekaj vatov več…
