Nemška organizacija GTÜ (Gesellschaft für Technische Überwachung mbH) in nemška avtomobilistična revija Auto Bild sta v teh dneh objavili rezultate nedavno opravljenih testov osmih kompletov za popravilo predrtih pnevmatik, ki so razkrili, da visoka prodajna cena takšnega kompleta in zveneče ime nista garant za uspešno nadaljevanje vožnje ob morebitnem predrtju pnevmatik.

V dobrih starih časih so bili vsi avtomobili opremljeni s poštenimi rezervnimi kolesi, ki so vam ob morebitni poškodbi katere izmed štirih nameščenih pnevmatik omogočili njeno enostavno zamenjavo in nadaljevanje vožnje brez posledic za vozno udobje ali vozne lastnosti avtomobilov. Istočasno so bili to tudi časi, ko avtomobilski oblikovalci ob oblikovanju avtomobila niso posnemali današnje filozofije 'železniških drezin' (vozilo z ogromnimi platišči in nameščeno majhno (tanko) količino 'obrobljene' gume), zato so bila kolesa avtomobilov manjša (v povprečju so imela v premeru od 12 do 15 placev …) kot pri sodobnih avtomobilih, posledično so lahko konstruktorji namestili takšno rezervno kolo tudi pod motornim pokrovom.

Moda velikih zajetnih platišč in pnevmatik je poskrbela, da je ta genialna rešitev, ki v celoti ohranja razpoložljiv prtljažni in potniški prostor avtomobila, počasi izginila iz prizorišča, namesto tega smo najprej 'fasali' manjša, zasilna rezervna kolesa, ki omogočijo samo hitrosti do največ 80 km/h, vprašljivo ob namestitvi takšnega kolesa pa je tudi vozno obnašanje avtomobila, ker sta na eni izmed osi v tem primeru nameščeni dve popolnoma drugačni pnevmatiki (to vozno prakso vam bo odsvetoval vsak resni vulkanizer …). Ker so v avtomobilskem marketingu želeli dodatno poudariti prostornost in uporabnost nekaterih avtomobilov, so začela iz sodobnih avtomobilov izginjati tudi zasilna rezervna kolesa, baje tudi zaradi želje proizvajalcev avtomobilov po manjši masi vozil, ker to prinaša nižjo povprečno porabo goriva.

Na nemškem testu je resnično blestel samo en preizkušen komplet (Res-Q Tire Mobility Kit znamke  airMAN) za popravilo predrte pnevmatike, ki je kot edini prejel najboljšo možno oceno „sehr empfehlenswert“ (zelo priporočljivo), čeprav ne sodi med najdražje (nemška prodajna cena: približno 50 evrov) testirane komplete. V kompletu se nahaja 180 vatni kompresor z vgrajenim manometrom in pa 450 mililitrov tesnilnega sredstva (naravni kavčuk) v plastenki. Kompresor poskrbi, da je tesnilno sredstvo vbrizgano v enem delovnem koraku, vendar je sanacija pnevmatike uspešna samo v primeru, ko poškodba ni večja od šestih milimetrov. Za kupce so zanimivi še trije kompleti (komplet znamke Elastofit (približno 36 evrov), 1-2-Go Kit 2 Step Tire Repair znamke Terra-S (približno 60 evrov) in komplet znamke Pannex (približno 40 evrov), ker so prejeli oceno „empfehlenswert“ (priporočljivo).

Manj priporočljiv („bedingt empfehlenswert“ - pogojno priporočljivo) je nakup kompletov znamk Slime (tip Smart repair, približno 27 evrov) in Holts (tip Reifen Pilot, približno 9 evrov), povsem pa odsvetujejo nakup kompletov z zvenečimi imeni kot je AIO Comfort Plus Reifendichtmittel znamke Premium-Seal (približno 50 evrov) in komplet znamke Dunlop (približno 40 evrov). Posledično sta oba kompletna prejela oceno „nicht empfehlenswert“ (nepriporočljivo). Za tako kritični oceni sta zaslužni dve slabi lastnosti obeh testiranih kompletov. Izdelek znamke Premium-Seal je v praksi povsem odpovedal, ker mu v poškodovano pnevmatiko ni uspel zadostni vbrizg tesnilnega sredstva, medtem ko je izdelek znamke Dunlop ob polnjenju pnevmatike lahko ustvaril samo 0,6 bara zračnega pritiska, s tako majhnim tlakom v pnevmatiki se ne boste pripeljali prav daleč …

Testiranje v praksi so Nemci izvedli ob pomoči poškodovane (predrta 17-palčna pnevmatika s 6-milimetrsko odprtino na zunanjem tekalnem robu pnevmatike), kjer so kljub poškodbi želeli ohraniti 2,5 bara zračnega pritiska. Na ta način naj bi poškodovana pnevmatika omogočila uporabniku premagovanje najmanj 10-kilometrske razdalje pri hitrosti 80 km/h. Poleg tega so pri identično poškodovanih pnevmatikah, ki so jih uporabili na testu, redno preverjali tlak v različnih časovnih intervalih. Med testiranimi kompleti sta v tem pogledu blestela predvsem izdelka znamk airMAN in Elastofit, ker sta bila sposobna ohraniti primeren zračni tlak (približno 2,4 bara) še 24 ur po izvedenem popravilu. Pri izdelku znamke Terra-S je ta čas občutno krajši, ker je bil tlak v pnevmatikah občutno nižji (2,013 bara) že po eni uri od izvedenega popravila, še slabše je bilo po 24-tih urah, ko je imela popravljena pnevmatika samo še 0,808 bara zračnega pritiska.

Izdelek znamke Pannex je poskrbel, da je imela poškodovana pnevmatika po desetih prevoženih kilometrih samo še 1,682 bara pritiska, po eni uri od popravila je zračni pritisk upadel na 1,017 bara, po 24 urah je testni manometer pokazal, da je popravljena pnevmatika dovzetna za novo popravilo, ker v ni bilo več moč zaznati kakršenkoli tlak. Podobne ugotovitve veljajo tudi za izdelek znamke Slime. Po izvedenem popravilu in 10-kilometerski vožnji je tlak v pnevmatiki upadel na 1,239 bara, dokončno je popravljena pnevmatika izdahnila že po eni uri od izvedenega popravila, takrat so v njej namerili samo še 0,128 bara zračnega pritiska. Holts Reifen Pilot ima podoben problem kot izdelek znamke Dunlop, ker mu kljub dobri volji ob polnjenju poškodovane pnevmatike ni uspelo ustvariti zadostnega zračnega tlaka. Tudi s pnevmatiko, ki ima samo 1,461 bara zračnega tlaka ne boste prišli daleč.

Nemci so tokrat izdali še eno opozorilo za potrošnike, ki je povezano z življenjsko dobo takšnih kompletov. Če imate v vašem vozilu komplet za popravilo predrtih pnevmatik, ki mu je potekel rok trajanja, si z njim ob predrti pnevmatiki ne boste mogli prav nič pomagati …