Avto.info

Študija organizacije TÜV Nord

Zakaj se (ne)držimo prometnih pravil?

Študija organizacije TÜV Nord: Zakaj se (ne)držimo prometnih pravil?

Študija organizacije TÜV Nord

Avtor: Foto: TÜV Nord
Študija organizacije TÜV Nord: Zakaj se (ne)držimo prometnih pravil?

Iz Nemčije prihaja novica o novi zanimivi študiji, ker so Nemci ob mednarodni podpori tokrat iskali odgovore na vprašanja, ki so povezana s prometno moralo, odnosno (ne)kulturnostjo v javnem prometu. Izsledki te raziskave, ki so jo opravili ob pomoči prostovoljnih in neprostovoljnih dvonožnih 'poskusnih zajčkov', so v določenih aspektih zelo presenetljivi.

Med najpogostejšimi vzroki za nastanek prometnih nesreč na cestah tega planeta se še vedno omenja nepozornost udeležencev na dogajanje v prometu, preveliko hitrost in premajhno varnostno razdaljo. V tem pogledu ni nobenih razlik med narodi in kulturami, razlike se pojavijo predvsem v pogledu zagotavljanja splošne prometne varnosti, ki je žal še vedno odvisna od splošne razvitosti, odnosno 'civiliziranosti' države ali naroda. S tem pa je povezan tudi psihološki profil udeležencev v prometu, ker smo ljudje bitja, ki se dostikrat ravnamo po 'črednem nagonu'. Več ko je neprilagojenih voznikov in voznic v javnem prometu, več ljudi bo na cesti oponašalo njihove slabe vozniške vedenjske vzorce. Sploh v kombinaciji z nezadostnim nadzorom prometa s strani policije in podobnih inštitucij.

Prometna kultura, odnosno prometna morala, je največja in najbolj zavezujoča za prebivalce v deželah razvitega sveta. To je razkrila leta 2016 izvedena mednarodna spletna študija, kjer je sodelovalo približno 6000 vprašanih. Med ljudmi, ki med vožnjo najmanj telefonirajo, se držijo omejitev hitrosti in upoštevajo varnostno razdaljo, pa najdemo Nizozemce, Avstrijce in Kanadčane. Nemcem je uspel samo preboj med 41. najbolj 'kulturnih' držav, na repu te lestvice pa najdemo Egipčane, Alžirce in Tunizijce. Seveda se vse to potem odraža tudi v številu mrtvih in poškodovanih v javnem prometu. Strokovnjaki pravijo, da je to povezano s splošno razvitostjo države, ker v nerazvitih državah prometni varnosti in vzgoji oblasti ne namenjajo veliko sredstev in pozornosti. Na število prometnih nesreč pa vpliva še en zanimiv faktor v obliki podnebja, ker je lahko človek v izrazito toplem okolju precej hitreje in tudi veliko bolj agresiven kot na hladnem severu.

Dojemanje kulture in morale v prometu pa je odvisno tudi od karakterja vsakega posameznika. Izraelci so pred leti izvedli študijo, kjer se je 500 sodelujočih moralo 'samooceniti' glede njihovega dojemanja prometnih pravil in vedenja. Pri vseh, ki so z odgovori pokazali, da jih v življenju poganja predvsem testosterón (najmočnejši androgen (moški spolni hormon)), so odkrili, da se v javnem prometu radi vedejo dominantno in istočasno tudi arogantno, predvsem zaradi adrenalinskih občutkov, ki jih sproži njihova pripravljenost do sprejemanja rizičnih odločitev. Moški so znani tudi po tem, da bolj pogosto spregledajo rdečo luč na semaforju za pešce kot predstavnice nežnega spola. Vedenjski vzorci udeležencev v prometu pa so pogojeni tudi s kulturo, odnosno 'nekulturo' določenih narodov.

Ko so strokovnjaki ob pomoči prometnih kamer v Strasbourgu in Nagoji spremljali približno 5000 pešcev ob prehodu čez cesto, so ugotovili da legendarna francoska ležernost ni mit, temveč resnica, vsaj v pogledu splošne francoske kulture pešcev na križiščih. Neverjetnih 42 odstotkov Francozov in Francozinj je prečkalo prehod tudi ob prižgani rdeči luči na semaforju za pešce, medtem ko je odstotek kršiteljev v japonski Nagoji v tem pogledu neverjetno majhen (samo 2 %). Podobno je tudi v primeru, ko se kateri od pešcev odloči za dajanje slabega zgleda ostalim pešcem pred semaforjem in prečka cesto ob prižgani rdeči luči. Takšnemu slabemu vzgledu bo sledilo dvakrat več Francozov kot Japoncev. Razlog za to se skriva v kolektivni zavesti, ker so Japonci občutno manj nagnjeni k temu, da bi se v javnosti pred neznanci osramotili s takšnim neprimernim vedenjem.

Ko so švedski in turški psihologi analizirali vedenjske vzorce približno 2400 ljudi iz osmih držav so ugotovili, da določeni prometni prekrški zaradi drugačnih kultur v nekaterih državah s strani oblasti sploh niso obravnavani kot prekrški v prometu, temveč so del splošno sprejetega prometnega vedenjskega vzorca. Poleg tega imajo v nekaterih državah povsem svoja pravila igre, ki jih povprečni Evropejec težko razume. Recimo v Indiji in v Afriki, kjer je pravilo močnejšega (večje in težje ko je vozilo, večja je njegova prednost na križiščih ….) v cestnem prometu nekaj povsem normalnega. Ugotovili pa so tudi to, da pri ljudeh nepriljubljeni ukrepi (večja prisotnost policije na cestah in več kamer ter radarjev) učinkujejo pozitivno na splošno prometno varnost, vsaj v ZDA, kjer so strokovnjaki letos prikrito opazovali vedenjske vzorce približno 2400 ameriških voznikov in voznic na nekem križišču v zvezni državi Alabama. Zaradi nameščenega obvestila o 'radarskem bdenju' (merjenje hitrosti) nad dogajanjem v križišču se je število voznikov, ki so vestno upoštevali vso prometno signalizacijo, podvojilo. Istočasno je raziskava potekala v 114-stih ameriških mestih. Po uvedbi kamer in radarjev v nekaterih kritičnih točkah je število mrtvih v prometu na teh točkah upadlo za 14 odstotkov.

Zelo zgovorna glede kulture, odnosno nekulture v javnem prometu je tudi naslednja informacija, ki prihaja iz Dunaja, kjer so ugotovili žalostno resnico današnje dobe, ker 60 odstotkov opazovanih voznikov med menjavo voznega pasu ali pa v križišču ob zavijanju ni uporabilo smernikov. Verjetno so njihovi avtomobili preveč otovorjeni z moderno 'komfortno kramo', potem ob vožnji precej težje najdeš stikalo za uporabo smerokazov …

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov