Opis in fotogalerija

V uredništvu smo do sedaj preizkusili že dve škodi yeti in bili nad obema navdušeni. Cenimo precejšnjo prostornost glede na kompaktne mere, dobro počutje za volanom in tudi presenetljivo dober in zmogljiv štirikolesni pogon. Zato nas je zanimalo, kako se bo obnesel tretji testni yeti, ki je pogonsko malce hendikepiran. Tokrat namreč motor poganja le sprednji kolesi in ne vseh štirih. Pa tudi sam agregat je najmanjši v ponudbi, s prostornino le 1,2 litra.

Naj najprej ponovim: yeti ponuja dovolj prostora, da se bodo tudi na zadnji sedežni klopi vozili odrasli, obenem pa ima dokaj velik prtljažnik. Pri slednjem bi si želeli le še ločenega odpiranja zadnjega stekla, ki bi še nekoliko pripomoglo k uporabnosti, je pa prtljažnik funkcionalen že zaradi svoje višine in številnih pregradnih dodatkov, ki si jih lahko omislite.

Vozniki boste cenili višji položaj za volanom, zaradi katerega je preglednost zelo dobra, k njej pa pripomorejo še velika stekla. In, ker so robovi avtomobila precej ostri, tudi parkiranje ne bi smelo povzročati preglavic. Notranjost sicer ne navdušuje s posebnim dizajnom, je precej zadržana, a iz kakovostnih materialov in dobro sestavljena. Bojazni, da bo po letu dni že vse škripalo, torej ni.

Čeprav je tokratni motor najmanjši in najšibkejši v ponudbi, nikakor ni prešibak. Ob pomoči turbinskega polnilnika je namreč presenetljivo živahen. Kot dobrega smo ga opisali že v golfu in tudi tukaj je povsem zadosti močan. Če niste ravno med zelo dinamičnimi vozniki, vam bo njegova moč dovolj, sicer pa dinamični vozniki verjetno sploh ne razmišljate k yetiju.

Pohvalim ga lahko, ker pri nizkih vrtljajih ponuja dovolj moči in navora, kar je zlasti pomembno, ko se vozite po mestu oziroma pomikate med semaforji in ga ni treba priganjati, da ste spodobno hitri. Po drugi strani pa mu tudi avtocestne hitrosti ne delajo preglavic. In, ker gre za majhen motor, je tudi poraba goriva majhna. Na testu dobrih sedem litrov, kar je zelo v redu. Ta motor je na voljo le v kombinaciji s sprednjim pogonom, če bi bil pogon štirikolesni, bi bilo moči morda premalo. Štiri gnana kolesa namreč pomenijo, da vsako dobi manj moči, avtomobil pa bi bil zaradi pogona tudi težji in v praksi manj suveren.

V primeru, da vam je yeti všeč zaradi svoje prostornosti in nekoliko višjega položaja za volanom, posebnih potreb po izletih v brezpotja pa nimate, je tole odlična kombinacija. Lega na cesti ostaja dobra, v mrzlih dneh pa boste cenili tudi, da se motor zelo hitro segreje in toplota začne prodirati tudi v kabino. Vozne lastnosti niso slabše, yeti lepo sledi ukazom, nagibanja je po pričakovanjih nekoliko več, a brez skrbi, morske bolezni ne boste dobili. Brezpotja bo zaradi nekoliko višje oddaljenosti od tal še vedno dokaj enostavno premagoval, le dokler bosta imeli gnani pnevmatiki dovolj oprijema.

Pa še ob nakupu boste prihranili nekaj tisočakov, če ne boste vzeli štirikolesno gnane različice. Ta, testni yeti, ima ceno okoli 16.600 evrov, za najcenejšega štirikolesno gnanega pa je potrebno (s sicer močnejšim motorjem) odšteti vsaj 22.000 evrov.