BMW Isetta 300 Polizei (1958)
Volkswagen hrošč 1200 Polizei (1965)
Leta 1956 si je zahodnonemška policija omislila 300 novih primerkov BMW-jeve isette, ki so jih v vozne parke vključile predvsem manjše policijske postaje na nemškem podeželju, ker sta bila v teh policijskih postajah po navadi v službi samo dva policista, ki so jim Nemci takrat pravili 'Schutzmänner' (varnostniki), ker se je splošno uveljavljeno ime 'Polizei' (policija) pojavilo šele kasneje.
Za številne tedanje nemške vaške policiste je bila policijska isetta znamenje resničnega napredka, ker so imeli pred tem za lastni transport na voljo samo bicikle in motorna kolesa, ki se obnesejo samo ob lepem in toplem vremenu. V ta prvi BMW-jev resnično kompaktni 'enoprostorec' (dolžina: 230 cm, širina: 138 cm, višina: 134 cm, masa avtomobila: 350 kg) sta se lahko ob opravljanju dolžnosti 'stlačila' oba policista in 'oddrvela' na 'kraj zločina' z največ 85 km/h, ker gre v primeru policijskih isett za 'Spezialausführung' (posebna različica) različice z vgrajenim 300 kubičnim pogonskim sklopom, ki je lahko mobiliziral 9,5 kW (13 KM) pogonske moči. Tedanje serijske različice tega BMW-jevega mini modela so imele za 50 kubičnih centimetrov šibkeje odmerjeno delovno prostornino in posledično samo 9 kW (12 KM) pogonske moči.
Čeprav je na priloženih fotografijah pri takšni isetti dobro vidna tudi signalna modra luč, jo v resnici na večini policijskih isett niste mogli najti, ker 'licenčna bavarska Italijanka' ni bila namenjena lovu prekrškarjev, temveč je služila predvsem kot patruljno vozilo. V drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja so Nemci večino policijskih isett upokojili, ker jih je nadomestil legendarni Volkswagnov 'hrošč' 1200. Izmed 300 policijskih isett jih je do danes preživela samo peščica. Ena policijska isetta je našla zatočišče pri nekem zbiralcu iz New Yorka, druga se nahaja v privatni zbirki na območju mesta Hannover, junakinja naše zgodbe (isetta na barvnih fotografijah) pa je še vedno aktivna, čeprav ne tako pogosto kot nekoč. Za to je zaslužen Rainer Bohmbach, aktualni tiskovni predstavnik Spodnje Saške policije, ki je tudi sam strasten ljubitelj starodobnih vozil.
Čeprav ima zadnja aktivna policijska isetta še vedno status uradnega avtomobila, nemška država za njeno vzdrževanje ne odšteje niti centa. Pred petnajstimi leti je Bohmbach iskal primerno policijsko vozilo, ki bi mu na policijskih dogodkih za javnost pripadla 'Sympathieträger' vloga, ker bi lahko pri opazovalcih morda povzročil dvig simpatije do državnih, včasih tudi represivnih organov. Ob tem je naletel na zbiralca iz mesta Kiel, ki mu je ponudil policijsko isetto iz leta 1957. Na začetku je lastnika zanimala samo oddaja vozila, kasneje je policijski komisar Bohmbach postal lastnik te legendarne isette, ki jo brezplačno popravljajo policijski mehaniki, seveda ob predhodnem nakupu rezervnih delov, ki jih Bohmbach plača iz lastnega žepa …
