Sanje moža z imenom Horacio Pagani o izdelavi lastnega superšportnega vozila so se začele uresničevati leta 1988, ko so Juan Manuel Fangiu pokazali prve skice projekta z oznako C8. Leta 1992 so izdelali prvi prototip, leto kasneje pa po obetajočih rezultatih testiranj v Dallarinem vetrovniku in ob pomoči Juana Manuela Fangia navezali stike z Mercedes-Benzom, s katerim je bil Fangio povezan že v času svoje kariere v Formuli 1. Nemci so leta 1994 prižgali zeleno luč za uporabo njihovih pogonskih agregatov, prvi zonda C12 pa je bil predstavljen leta 1999 v Ženevi.

Ob predstavitvi najnovejše izvedbe F, ki bo prvič predstavljena na letošnjem avtomobilskem salonu v Ženevi, so novinarjem posredovali tudi izjavo gospoda Paganija, v kateri je med drugim povedal: "Juan Manuel Fangio predstavlja veliko več kot le velikega šampiona za volanom. Njegova točnost, poštenost, iskrenost, pokončna drža ter humanost in tehnična kompetentnost predstavljajo podobne kvalitete kot pri ostalih velikih možeh naše preteklosti in zame osebno predstavljajo lep primer in inspiracijo. Velikokrat se sprašujem, kako lahko nekaj materialnega v obliki skice ali izbire tehnološke rešitve izrazi in sporoči filozofijo takšnih mož. Prototipu, ki ga je sam imenoval 'el coche', je bilo namenjeno ime Fangio F1. Programu razvoja je neumorno sledil v skladu s svojimi idejami o inovativnosti in varnosti vozil Formule 1 ter prepričanju, da morajo pod motorni pokrov namestiti motor Mercedes-Benza. Potem je preminil in zaradi spoštovanja nisem želel uporabiti njegovega imena. Uporabil sem ime Zonda (el viento de los Andes) po vetru iz Andov. Sedaj smo po nadaljnih raziskavah in iskanju popolnosti predstavili zondo F, avtomobil, s katerim se poklanjam spominu na Juana Manuela Fangia." Modificirana zunanja podoba zonde F je izražena v večjih vstopnih odprtinah za zrak spredaj in z večjim difuzorjem na zadnjem delu vozila. Smerokazi spredaj so po novem integrirani v sprednja žarometa, zadek pa se ponaša z novim prozornim pokrovom motorja in z enojnim spojlerjem namesto dveh ločenih. Pod prozornim motornim pokrovom lahko opazovalci občudujejo 12-valjni, (kot med vrstama valjev 60 stopinj) bencinski motor z gibno prostornino 7291 kubičnih centimetrov in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, ki ima v ostalih izvedbah 550 KM, izvedba F pa ponuja 602 KM pri 6150 vrtljajih v minuti in 760 Nm navora pri 4000 vrtljajih v minuti. S to močjo doseže hitrost 100 km/h v času 3,6 sekunde, hitrost 200 km/h pa v 9,8 sekunde. Končna hitrost znaša po navedbah proizvajalca zavidljivih 345 km/h. Razmerje med maso in močjo pri 1.230 kilogramov težkem vozilu znaša impresivnih 2,04 kg na konjsko moč. Obstaja pa tudi verzija 'clubsport' s kar 650 KM pri 6200 vrtljajih v minuti in 780 Nm navora pri 4000 vrtljajih v minuti. Razmerje med maso in močjo znaša v tem primeru 1,89 kg na konjsko moč. Za zaviranje skrbijo Brembovi zavorni koluti s 6 zavornimi bati in dimenzijo 380x34 mm spredaj ter s 4 zavornimi bati in dimenzijo 355x34 mm zadaj, ob doplačilu pa si je mogoče omisliti karbonsko-keramične zavorne diske z enotno dimenzijo 380x34 mm, le da imajo spredaj 6, zadaj pa 4 zavorne bate. Za ustavitev pri hitrosti 200 km/h in do popolne zaustavitve vozila poteče 4,4 sekunde. Za stik z vozno podlago skrbijo 19-palčne pnevmatike michelin pilot sport 2 dimenzij 255/35 spredaj in 20-palčne pnevmatike dimenzij 335/30, ki so nameščene na filigranskih platiščih iz zlitine magnezija in aluminija. V primeru paganija gre za izrazito butično izdelavo vozil, kjer letno izdelajo približno 10 primerkov, ki končajo v rokah petične klientele po približni ceni 480.000 evrov, o ceni za izvedbo F pa zaenkrat ni podatkov. tekst: Marko Miklavc foto: Pagani