Alvis 4⅓ litre
Alvis 4⅓ litre Vanden Plas Tourer
Alvis 4⅓ litre Sports Coupe by Bertelli
Alvis 3-Litre (TD21) Coupе Park Ward
Alvis 3-Litre (TD21) Coupе Park Ward
Alvis 3-Litre (TC 108G) Coupe by Graber
Alvis 3-Litre (TC 108G) Drophead Coupe by Graber
Alvis 3-Litre (TD21) Coupe by Graber
Alvis 3-Litre (TD21) Coupе Park Ward
Alvis 3-Litre (TF21) Coupе
Alvisov dirkalnik s prednjim pogonom (1925)
Na avtomobilistično sceno se je vrnila še ena, že nekoliko pozabljena britanska znamka prestižnih avtomobilov, ki živi predvsem po zaslugi podjetja Red Triangle, čeprav je od njenega uradnega 'potopa' minilo že več kot 50 let. Za ponovni zagon proizvodnje avtomobilov, ki temelji na originalnih načrtih in originalnih sestavnih delih so Britanci potrebovali skoraj 10 let.
Pri tej aristokratski avtomobilski znamki so izdelovali avtomobile od leta 1920 do leta 1968 (izdelanih približno 22.000 avtomobilov), ker je znamka Alvis leta 1965 izgubila samostojnost in prešla pod patronat znamke Rover. Ker je bil vsak 'serijski' model te znamke izdelan ročno in v majhnih količinah, je imel vsak izmed izdelanih avtomobilov astronomsko ceno v primerjavi s podobnimi izdelki. Večino izdelanih voznih šasij pa so oblekli znani 'krojači' (Cross & Ellis, Charlesworth, van den Plas, Mulliner Park Ward, Graber in Tickford), ki so po navadi oblačili tudi štirikolesne izdelke znamk Rolls-Royce in Bentley. Zato je vsak izdelani alvis lastniku poleg tehnološke odličnosti in elegantne podobe lahko ponudil še zajetni odmerek ekskluzivnosti. Poznavalci avtomobilov vam bodo to avtomobilsko znamko predstavili kot primer odličnega 'tihega vzrejnega programa', katerega končni rezultat izraža lastnikov prefinjen okus in odklanjanje nastopaštva, ki so ga ponujala in ga še ponujajo v današnjih časih bolj zveneča avtomobilska imena.
Znamka Alvis slovi tudi po zanesljivosti ter po svojih dosežkih na dirkalnih stezah, ki so povezani z za tedanje čase zelo naprednim tehnološkim ustrojem. Že njihov prvi model (10/30) jim je leta 1921 privozil zmago na dirki 'London to Holyhead Trial', dve leti kasneje pa so že kraljevali na legendarnem dirkališču Brooklands, kjer je njihov model 12/50 kot prvi prevozil razdaljo v dolžini 200 kopenskih milj in pri tem dosegel povprečno hitrost 150 km/h. V istem letu so pri Alvisu na tem dirkališču podrli in na novo postavili 39 hitrostnih in časovnih rekordov. Leta 1925 so Britanci razvili in izdelali prvi dirkalni avtomobil s prednjim pogonom in nameščenim mehanskim kompresorjem, ki ga je na stezi lahko pognal do 167 km/h. Njegovo nadgradnjo pa predstavlja prvi 'Grand Prix' dirkalnik s prednjim pogonom in posamično obešenim prednjim kolesnim parom, ki ga je premikal vrstni 8-valjni bencinski motor. Leta 1928 po zaslugi znamke Alvis dobimo prvega serijskega predstavnika avtomobilov s prednjim pogonom, čeprav veliko ljubiteljev avtomobilizma misli, da sta nam to podarila DKW (Audi) in Citroën.
Naslednji mejnik v avtomobilski zgodovini so Britanci postavili leta 1933, ko so pri znamki Alvis predstavili svetu prvi popolnoma sinhronizirani ročni menjalnik, v istem letu so pričeli razvijati prvi britanski serijski avtomobil s spredaj posamično obešenim kolesnim parom. Pri Alvisu je leta 1953 služboval tudi genialni konstruktor, ki nam je podaril originalnega minija, ker je Alec Issigonis takrat za Britance razvijal prototipni, 3,5-litrski bencinski motor V8. Zadnji model iz Alvisove dinastije izvira iz leta 1958 in nosi oznako TD21 (evolucijska verzija modela TC 108G, ki kasneje postane malenkostno spremenjeni TE21 in na koncu TF21). Za obliko tega elegantnega modela je poskrbel švicarski karoserist Hermann Graber, skoraj vse (približno 1.500 izdelanih primerkov) so oblekli v hiši Mulliner Park Ward, nekaj pa jih je oblekel prej omenjeni Švicar. Model TF21 uživa kultni status med poznavalci in ljubitelji avtomobilske eksotike, temu primeren pa je tudi 'samoohranitveni nagon' avtomobila, ker se 88 odstotkov vseh izdelanih (106) primerkov še vedno nahaja v voznem stanju.
Recept, ki so ga tokrat za oživljanje proizvodnje uporabili Britanci ob sodelovanju z japonsko družbo Meiji Sangyo (glavni distributer za celotno Azijo), spominja na recept, ki ga že od leta 1968 uspešno uporablja Andrew J. Timmis, predsednik kanadske družbe Timmis Motor Company Ltd., kjer že od leta 1968 nastaja legendarni timmis-ford V8, ki so ga pri znamki Ford izdelovali od leta 1932 do leta 1934 (različica 40). Tudi Britanci bodo za oživitev znamke uporabili samo originalne vozne šasije in originalne motorne bloke, ob sami izdelavi novih avtomobilov se bodo lahko oprli tudi na bogat tovarniški arhiv, kjer imajo shranjenih približno 50.000 tovarniških skic in načrtov za izdelavo različnih sestavnih delov. Na začetku bodo kupcem ponudili samo dva 'continuation' modela (3-litre & 4⅓ litre). Za izdelavo modernejšega modela (TC 108G - 1958) bodo uporabili originalne jeklene vozne šasije v kombinaciji s tremi tipi aluminijastih karoserij (3-litre Park Ward drop head, 3-litre Graber super coupe in 3-litre Graber super cabriolet), ki počivajo na nosilnih okvirjih iz jesena. Vgrajeni 3-litrski bencinski šestvaljnik bo opremljen z modernim vbrizgom goriva ter pripadajočo elektroniko, kombinirali ga bodo z modernim 5-stopenjskim ročnim menjalnikom, modernizacija pa je doletela tudi zavorni sistem, ki bo pri 'continuation' modelih sestavljen iz štirih zavornih diskov. Opcijsko bodo kupcem ponudili tudi vgradnjo volanskega servo sistema, samodejnega menjalnika in klimatske naprave.
Tudi starejši model bo nastajal po uradnih tovarniških načrtih. Razlog za njegov nastanek je zapisan v tovarniških analih, kjer najdemo podatek, da so pri Alvisu od leta 1937 do leta 1940 izdelali samo 200 (približno) primerkov tega prestižnega modela (prodajna cena leta 1937: 995 britanskih funtov). Britanci so morali po nemškem bombardiranju tovarne leta 1940 opustiti (nedokončanih 77 primerkov modela 4⅓ Litre) proizvodnjo osebnih avtomobilov in se po ukazu britanske vlade preusmeriti v množično proizvodnjo letalskih motorjev (Alvis postane podizvajalec znamke Rolls-Royce …) in vojaških vozil. Sedaj, skoraj 80 let po prenehanju izdelave, se bo na sceno vrnil avtomobil, ki ga poznavalci označujejo kot enega izmed najpomembnejših britanskih avtomobilov iz časov pred drugo svetovno vojno, ker je alvis 4⅓ litre (medosna razdalja: 3226 mm, dolžina: 4851 mm, širina: 1753 mm, višina: 1600 mm, masa, odvisna od tipa karoserije: od 1750 do 1900 kg) leta 1937 predstavljal najhitrejši in tehnološko najbolj dovršen britanski serijski izdelek te vrste. Vse karoserijske izvedbe (standard saloon, drophead coupé in pillarless saloon) tega modela so z lahkoto dosegale hitrosti v območju 170 km/h, poleg tega so tudi dobro pospeševale (od 0-100 km/h približno 12 sekund). Za to je poskrbel vgrajeni 4,3-litrski vrstni bencinski šestvaljnik, ki je lahko ustvaril 137 (101 kW) serijskih 'konj' pri 3500 vrtljajih v minuti, dirkalne izvedbe pa so ponujale približno 170 KM (125 kW).
Novodobno različico bo premikal isti pogonski agregat, vendar bo atmosferski šestvaljnik nadgrajen s sodobno elektroniko, pritaknjenim 6-stopenjskim ročnim menjalnikom in ostalimi pripomočki, ki mu bodo poleg povečanja moči omogočili tudi manjšo pogonsko žejo ter izpolnjevanje današnjih ekoloških predpisov. Posodobljen (vgradnja zavornih diskov) pa bo tudi zavorni sistem, ker so originalne bobnaste zavore navzlic že tedaj obstoječemu 'servu' povsem neprimerne za današnje norme. Modernejši model počiva na 15-palčnih kolesih, model 4⅓ litre je postavljen na 19-palčna kolesa. Tudi kupcem starejšega modela bodo na voljo tri karoserijske različice (Bertelli sports coupe, Lancefield concealed hood in Vanden Plas tourer). Po navedbi proizvajalca bo 5 tako izdelanih alvisov v bližnji bodočnosti odšlo na Japonsko. Ostale informacije, vključno s prodajno ceno, so trenutno neznane. Dobro ohranjeni primerki (trenutno obstaja še približno 60 odstotkov vseh izdelanih primerkov) modela 4⅓ litre pa lahko dosežejo prodajno ceno v območju 180.000 britanskih funtov.
