Leta 1946 so pri znanem ameriškem proizvajalcu letal (Beech Aircraft Company) predstavili nenavaden in za tiste čase izredno napreden prototipni avtomobil, ki so ga na koncu pokopali previsoki proizvodni stroški, ker bi si kupec za podobno vsoto denarja (približno 10.000 ameriških dolarjev) leta 1946 lahko omislil dva nova avtomobila znamke Cadillac.
Ob koncu druge svetovne vojne so se pri ameriški družbi Beech Aircraft Company znašli v negotovosti, ker je ameriška vlada takrat preklicala zelo donosna naročila vojaških letal, posledično so imeli v podjetju Beech Aircraft Company leta 1946 na zalogi veliko finančnih sredstev in premalo kupcev njihovih vojaških in civilnih letal, ki bi podjetju zagotovili nadaljnje uspešno poslovanje. Rešila jih je tedanja 'lakota' ameriških kupcev novih avtomobilov, ker so pri številnih tedanjih ameriških avtomobilskih znamkah 1. februarja leta 1942 po odloku s strani tedanje vlade začasno ugasnili proizvodnjo civilnih štirikolesnih izdelkov.
Zato so se v podjetju Beech Aircraft Company proti koncu leta 1945 odločili, da bodo pridobljeno znanje in letalske tehnologije pričeli uporabljati za razvoj in proizvodnjo osebnih avtomobilov. V vlogi glavnega konstruktorja njihovih avtomobilov je nastopal Švicar Walter Otto Wyss, ki je leta 1946 ustvaril nenavaden prototip z modelno oznako plainsman, kjer so do izraza prišle tudi pridobljene lekcije iz razvoja in izdelave letal. Wyss si je takrat zamislil avtomobil, ki ga v današnjih časih označujemo kot priključni hibrid (Plug-in-Hybrid), ker je lahki plainsman (masa avtomobila: približno 1000 kg) opremljen z majhnim, 4-valjnim zračno hlajenim bokser motorjem znamke Franklin, ki so ga Američani vgrajevali tudi v njihova letala.
Vgrajeni bencinski pogonski sklop v zadku avtomobila je lahko mobiliziral 73 kW (100 KM) pogonske moči, ki je poganjala samo vgrajeni generator električne energije, ta pa je napajal 4 'In-wheel' elektromotorje v kolesih. Kot nadaljnjo zanimivost velja omeniti, da plainsman posledično nima vgrajenih klasičnih zavor, ker so za zaustavljanje vozila zadolženi štirje elektromotorji, ki so si pri tem pomagali s spreminjanjem polaritete. Vendar pa to rekuperativno (regenerativno) zaviranje ni polnilo nobenih dodatno vgrajenih akumulatorjev. Kot posebnost pa omenjajo tudi po višini iz kabine nastavljivo zračno vzmetenje.
Plainsman (6-sedežna 4-vratna 'fastback' limuzina, 'kupejevska limuzina' za današnje neresne medije …) se je lahko pohvalil s karoserijo iz aluminija, kjer so opazni tudi vplivi letalstva, predvsem zaradi aerodinamičnih rešitev in posnemanja oblike letalske kabine v predelu strešne konstrukcije, istočasno naj bi plainsman ob premagovanju stotih kilometrov v povprečju porabil samo 7,8 litra bencinskega goriva. To takrat senzacionalno vrednost na področju ekonomije so Američani nadgradili še z informacijo o neverjetni največji hitrosti, ki je v teoriji znašala približno 250 km/h. Že skoraj neverjetna pa je informacija, da se je plainsmen lahko pohvalil tudi s TCS, odnosno ASR funkcijo, ker so konstruktorji poskrbeli, da je bilo kolo z največ oprijema na vozni površini vedno individualno deležno primerne količine razpoložljive pogonske moči.
Spisek posebnosti tega avtomobila pa s tem še ni končan. V vozilo so Američani vgradili tudi mehanski 'potovalni računalnik' s števcem za ekonomično vožnjo, ki je po navedbi zaposlenih v podjetju Beech Aircraft Company deloval s 95-odstotno zanesljivostjo, poleg tega je bila v vozilo nameščena vojaška tehnologija brezžičnih dvosmernih telefonov. Poskrbeli so tudi za varnost potnikov, ker je notranjost dobro oblazinjene potniške kabine oblikovana v bolj 'mehkem' stilu brez štrlečih in oglatih sestavnih delov. Čeprav so bili kupci ob predstavitvi prototipa navdušeni nad prikazanim, jih je na koncu odgnala previsoka prodajna cena serijske verzije modela plainsman, ki bi bila še enkrat višja od napovedane (5.000 ameriških dolarjev).
K sreči (za podjetje Beech Aircraft Company …) se je kmalu zatem pričela odvijati hladna vojna, posledično je ameriška armada spet potrebovala več novih vojaških letal, zato so v tem podjetju kmalu opustili idejo o izdelavi avtomobilov in se raje posvetili izdelavi letal. Kaj se je kasneje zgodilo s prototipom modela plainsman pa žal ne ve nihče več, ker je avtomobil preprosto izginil in poniknil v analih zgodovine …
