Pred približno 30 leti smo živeli v drugačnih, 'NESUV' časih, ker smo se takrat še smejali 'asfaltnim terencem', ki danes polnijo mestna središča, istočasno pa smo ljubili odprte dvosedežnike zaradi njihove športnosti, kompaktnih mer, zdravega odmerka prepiha in njihove elegance.
Tedanji trend, ki je proizvajalce avtomobilov spodbujal k razvoju in proizvodnji odprtih dvosedežnikov, so pred približno 30. let zelo dobro izkoristili pri dobro meščanski znamki Mercedes-Benz, ker so takrat predstavili njihov revolucionarni (v pogledu vpliva na priljubljenost takšne zasnove strešne konstrukcije …) 'Coupé-Cabrio' model SLK ('Sportlich, Leicht, Kurz'), ki je leta 1996 sprožil poplavo podobnih izdelkov drugih proizvajalcev avtomobilov, vendar posnemovalci nemškega 'Klappdach' koncepta, ki so ga sicer iznašli Francozi (znamka Peugeot je imela že v tridesetih letih prejšnjega stoletja v modelni paleti več podobno zasnovanih vozil (modeli od 301 do 601) s pomično kovinsko streho, ki so ji Francozi rekli 'Eclipse', kasneje (v petdesetih letih prejšnjega stoletja) se je ta koncept pojavil tudi pri izdelku znamke Ford (model skyliner) …), niso nikoli doživeli takšne priljubljenosti in pompa, ki je spremljal predstavitev in kariero modela SLK.
Prva predstavitev Mercedes-Benzvega modela SLK na tedanjem torinskem avtomobilskem salonu se je hitro spremenila v senzacijo, predvsem zaradi njegove zmožnosti, da v samo 25. sekundah dvigne ali pa zloži kovinsko streho in pa dvojnega 'Coupé-Cabrio' karakterja. Ta koncept so kupci takoj vzljubili, ker ostali proizvajalci niso imeli 'na lagerju' ničesar podobnega. Dejansko kompaktni SLK (dolžina: 3.995 mm, širina: 1.715 mm, višina: 1.284 mm, medosna razdalja: 2.400 mm, neto masa: od 1270 do 1325 kg) je pri opazovalcih vzbujal podobne občutke kot legendarni, leta 1955 predstavljen model 190 SL (W 121 B II), čeprav čisto vsi niso bili navdušeni nad njegovo pojavo. Bruno Sacco, legendarni hišni oblikovalec znamke Mercedes-Benz je ob tem izrekel legendarni stavek: „Ein Design, das sich ausschließlich am Heute, an der aktuellen Moderne orientiert, ist kein Mercedes-Design“, ki drži še danes, vendar ga današnji hišni oblikovalci znamke Mercedes-Benz žal ne upoštevajo, ker se trudijo, da ustrežejo modnim muham, namesto, da bi se držali oblik, po katerih so izdelki te znamke tudi prepoznavni.
Leta 1994 prvič predstavljen SLK koncept je takrat zasenčil vse kar je bilo na tržišču, tudi tedaj glamurozni izdelek znamke Alfa Romeo (model spider, tip 916, izdelanih približno 40.000 primerkov), FIAT-ovo barchetto (izdelanih približno 57.000 primerkov) in seveda tudi BMW-ja Z3 (izdelanih približno 300.000 primerkov), ki se mu je v pogledu prodajnih številk zelo približal, vendar na koncu ni mogel preseči popularnosti modela SLK (izdelanih 311.222 primerkov prve generacije) pri kupcih. Seveda SLK ni najbolje prodajan roadster vseh časov, je pa v Nemčiji prepričal več kupcev kot pa legendarna prva generacija mazde MX-5, ki je dejansko najbolje prodajan odprti dvosedežnik vseh časov. Čeprav je SLK s svojo 'kupe-kabriolet' zasnovo zelo privlačil kupce (kvota izdelanih vozil za leto 1996 in 1997 je bila razprodana še pred začetkom uradne prodaje, prvi lastniki modela SLK so svoja rabljena vozila lahko prodali za več denarja kot so ga odšteli ob nakupu novega vozila …) so morali lastniki modela SLK živeti tudi z manjšo hibo, ki pa jo na potovanjih lahko v celoti odpravi 'debela denarnica' (samo 'sirotinja' vlači s sabo na dopust vse kar je možno privleči in prepeljati …), ker se je prostornina prtljažnika v zadku ob vožnji z odprto streho skrčila na skromnih 145 litrov, zato so marketinški strategi znamke Mercedes-Benz svetovali kupcem, da naj se na daljša potovanja raje odpeljejo z zaprto streho, ker so imeli v tem primeru na razpolago solidnih 348 litrov prtljažnega prostora.
Za samodejno premikanje vozil iz prve generacije modela SLK sta zadostovala dva 4-valjna pogonska sklopa. Osnovno pogonsko možnost je ponujal atmosferski 2,0-litrski bencinski štirivaljnik, ki je uporabniku lahko ponudil 100 kW (136 KM) pogonske moči ter 190 Nm motornega navora. Že tako motoriziran SLK je zadosti hiter (0-100 km/h: 9,3 sekunde, končna hitrost: 208 km/h). Bolj zahtevnim so ponudili 2,3-litrski prisilno polnjen (mehanski kompresor) pogonski sklop (142 kW / 193 KM ter 280 Nm motornega navora), ki je SLK spremenil v 'kompaktno odprto raketo', ker je bilo pospeševanje od 0-100 km/h v tem primeru zaključeno že po 7,4 sekunde, končna hitrost pa znaša 231 km/h. Leta 2004 smo dobili drugo generacijo (R171) tega modela, ki je malenkostno večja (dolžina: 4.082 širina: 1.777, višina: 1.296, medosna razdalja: 2.430 mm) in težja (neto masa: od 1.390 do 1.540 kg) od originala, posledično višja je bila tudi zaloga ponujene zaloge pogonske moči, ki je segala od 120 kW (163 KM) v primeru različice 230 kompressor (0-100 km/h: 7,9 sekunde, končna hitrost: 230 km/h) do veličastnih 400 KM (294 kW) v primeru top različice SLK 55 AMG 'Black Series' z vgrajenim 5,4-litrskim V8 motorjem (0-100 km/h: 4,5 sekunde, končna hitrost: 250 km/h (elektronsko omejena)). Leta 2011 se je pojavila še zadnja, še večja in še težja generacija (dolžina: 4.134, širina: 1.810 mm, višina: 1.301, medosna razdalja: 2.430 mm , neto masa od 1435 do 1610 kg) modela SLK, preden je leta 2016 mutiral v model SLC, ki pa ni imel sreče v pogledu prodajnih številk, ker je kupce že zajela današnja 'SUV epidemija', zato se je leta 2019 poslovil od ljudi, ki cenijo užitke, povezane z vožnjo odprtih avtomobilov.
Kupci predstavnikov tretje generacije modela SLK, ki si na podlagi dimenzij in mase ne zasluži več oznake SLK (športen, lahek in kratek), podobno velja tudi za današnje primerke modela SL … so imeli na izbiro osnovni 1,8-litrski prisilno polnjen (turbo) pogonski motor (različica SLK 200, 0-100 km/h: 7,3 sekunde, končna hitrost: 240 km/h), ki je lahko mobiliziral 135 kW (184 KM) pogonske moči ter 270 Nm motornega navora, nad njim se je nahajala izvedba SLK 250 (0-100 km/h: 6,5 sekunde, končna hitrost: 244 km/h). Tudi ta modelna oznaka zavaja kupce, ker jo v resnici premika še bolj 'napiljen' 1,8-litrski motor iz različice 200. V tem primeru ima kupec na razpolago 150 kW (204 KM) pogonske moči ter 310 Nm motornega navora. Za pravi premijski občutek je lahko poskrbela različica SLK 350 (3,5 litra V6, 225 kW / 306 KM ter 370 Nm motornega navora), ki je zaključila pospeševanje od 0-100 km/h v 5,6 sekunde in na koncu lahko drvela z 250 km/h. Višek ponudbe je seveda predstavljala različica SLK 55 AMG (0-100 km/h: 4,6 sekunde, končna hitrost: 270 km/h (elektronsko omejena)). Vgrajeni 5,5-litrski bencinski V8 motor je uporabniku lahko zagotovil 310 atmosferskih kW, odnosno 421 'konj' ob povezavi s 540 Nm motornega navora. Obstaja pa tudi 'sirotinja' različica modela SLK v obliki različice SLK 250 CDI (2,2-litrski turbodizelski motor s 150 kW (204 KM, 0-100 km/h: 6,7 sekunde, končna hitrost: 243 km/h) pogonske moči ter 500 Nm motornega navora (idealno za vse, ki želijo izpuliti kakšen drevesni štor …). Zakaj 'sirotinja' različica? Kupeji in kabrioleti so vedno utelešali prestiž, niso pa namenjeni ljudem, ki ob vožnji s kabrioletom 'uživajo' v zvočni podlagi, ki vam jo lahko zagotovi tudi kakšen 'Zetor' brez kabine, niti niso namenjeni ljudem, ki imajo težave z mesečnim pokrivanjem stroškov pogonskega goriva …
Do prihoda modela SLC se je za model SLK v vseh treh generacijah ogrelo približno 670.000 kupcev. Takšnega uspeha v današnjih 'SUV časih', ko postajajo avtomobili čedalje večji in posledično tudi težji, ni mogoče več ponoviti, morda pa bosta v prihodnosti le prevladala razum in dejanska skrb za okolje, posledično bodo avtomobili takrat manjši in lažji.
