Dejstva, ki pravi, da so Italijani že dolgo najmočnejša gonilna sila na področju oblikovanja avtomobilov, se zavedamo že zelo dolgo, ker so v približno stotridesetih letih obstoja avtomobilov oblikovali nešteto serijskih modelov številnih domačih (italijanskih) in tujih avtomobilskih znamk. Obstaja pa tudi nekaj serijskih italijanskih avtomobilov, ki jih niso oblikovali Italijani …
Začnimo z milansko znamko Alfa Romeo, kjer so imeli italijanski oblikovalci vedno odločilen vpliv na izgled njenih serijskih izdelkov, posledično ne obstaja prav veliko serijskih alf, ki bi jih oblikovali 'gastarbeiterji' ('gostujoči delavec'). Prva takšna alfa se je pojavila šele leta 1994, ko so v Milanu predstavili modela 145 (kombilimuzina) in 146 (limuzina), ker sta za izgled obeh serijskih modelov poskrbela Grk in Američan (Andreas Zapatinas & Chris Bangle). 4 leta kasneje smo dobili novo veliko alfo (model 166), ki jo je ustvaril Nemec Wolfgang Egger, ki je kasneje (leta 2000) v navezi z mednarodnim oblikovalskim duetom (Walter de Silva & Andreas Zapatinas) ustvaril še alfo 147.
Tudi legendarni izdelek italijanske znamke De Tomaso v obliki modela pantera ni primer pristnega italijanskega oblikovanja, ker se je pod obliko tega modela podpisal Američan Tom Tjaarda, ki je 'pod krinko' (čas, ki ga je preživel kot zaposleni pri oblikovalskih hišah Ghia in Pininfarina) oblikoval še nekaj italijanskih oblikovalskih ikon (prvotni fiat 124 spider, fiat 2300, innocenti 950 spider in 1100 coupé, lancia flaminia 2.8 coupé speciale, ferrari 330 GT 2+2, ferrari 365 GT california) ter seveda večino nekdanjih serijskih aristokratskih modelov (longchamp in deauville ('italijanski jaguar XJ')) znamke De Tomaso. Tudi legendarni lamborghini diablo (1990) nima povsem italijanskih korenin na področju oblikovanja, ker je nastal v času, ko je bila znamka v lasti ameriškega koncerna Chrysler. Posledično je za obliko modela diablo odgovoren mednarodni oblikovalski duet (Marcello Gandini (Italijan) & Tom Gale (Američan)).
Tudi v primeru italijanske dobro meščanske znamke Lancia najdemo nekaj serijskih modelov, ki jih niso ustvarili italijanski oblikovalci. Lep primer tega sta modela lybra (1999) in thesis (2002), ki ju je oblikoval Američan Mike Robinson. Prvi fiat, ki ga niso oblikovali Italijani, se je pojavil leta 1977, ob predstavitvi prve generacije modela daily, ki ima tudi mednarodno sorodstvo. To priljubljeno lahko gospodarsko vozilo različnih znamk je oblikoval Luan Hasnay. Tudi prvotni fiat tipo (1988) in sorodna tempra (1990) nista nastala izpod 'svinčnikov' italijanskih oblikovalcev, ker ju je ustvaril mešan oblikovalski tandem (Ercole Spada (Italijan) & Justyn Norek (Poljak)) iz oblikovne hiše IDEA. Še manj italijanski (v pogledu oblikovanja …) je zadnji Fiatov coupé (1993), ker sta ga oblikovala že prej omenjena Andreas Zapatinas in Chris Bangle. Podobno velja tudi za model barchetta (1995), ker se je pod njeno obliko podpisal samo Andreas Zapatinas.
Tudi v naslednjih letih smo bili priča nastanku številnih serijskih fiatov, ki jih niso oblikovali samo Italijani. Leta 1995 se je pojavil duet bravo/brava, ki sta ga oblikovala Nemec Peter Fassbender in Italijan Mauro Basso, medtem ko je za podobo modela marea (1996) poskrbel Andreas Zapatinas. V istem letu sta se pojavila tudi modela palio in siena, oba je oblikoval Poljak Justyn Norek. Tudi izredno uporabno in svojevrstno oblikovano multiplo iz leta 1996 je oblikoval mednarodni oblikovalski duet (Roberto Giolito & Andreas Zapatinas), za zunanjo podobo druge generacije modela punto (1999), prve generacije modela doblo (2000) ter podobo modela stilo (2001) pa se lahko zahvalimo Nemcu (Peter Fassbender).
