Predsednik Združenja asfalterjev Slovenije mag. Slovenko Henigman
Damir Topolko, namestnik vršilke dolžnosti direktorice Direkcije RS za infrastrukturo in predstavnik ministrstva za infrastrukturo
»Asfalterska panoga je zagotovo največja in najpomembnejša podpanoga v cestnem gospodarstvu. Če gre dobro asfalterstvu, gre dobro tudi cestnemu gospodarstvu. V zadnjih treh letih je bila proizvodnja asfalta v Sloveniji solidna, bilo je več dela na stroki in dejansko je šlo cestnemu gospodarstvu v teh letih razmeroma dobro,« je na 17. Kolokviju o asfaltih, bitumnih in voziščih izpostavil mag. Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije, ki je pripravilo srečanje.
»Z razvojem in spremembami v tehnologiji prihaja do sprememb v cestnoprometni infrastrukturi in celoviti obravnavi asfalta. Stalna izobraževanja, kot je 17. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih, so danes ključna, da lahko sledimo trendom. Uspešnost in končni rezultat našega dela so odvisni od nas in od naših skupnih interesov,« je povedal Robert Bizjak, direktor prodaje v Petrolu. Damir Topolko, namestnik vršilke dolžnosti direktorice Direkcije RS za infrastrukturo in predstavnik ministrstva za infrastrukturo, je dejal, da so vlaganja v prometno infrastrukturo v zadnjih letih odločilno vplivala na stabilizacijo razmer v gradbeništvu. Obseg vlaganj v prometno infrastrukturo je v zadnjih letih dosegel in celo nekoliko presegel načrte, ki izhajajo iz šestletnega operativnega programa.
Predsednik Združenja asfalterjev Slovenije je poudaril, da so bile pred letom 2017 razmere v cestnem gospodarstvu kritične, prav zaradi tega se je tudi uvedlo zlato investicijsko pravilo. Šlo je za stabilno vlaganje v vse podsektorje na področju prometne in energetske infrastrukture. »Zlato pravilo pa se očitno končuje, saj državni proračun za naslednji dve leti predvideva znižanje investicij v državne ceste za kar 25 odstotkov, kar industrija zelo obžaluje,« je dodal Henigman. Izpostavil je še en problem, in sicer prometne obremenitve v slovenskem cestnem omrežju, ki se iz dneva v dan povečujejo. To velja tako za avtoceste kot tudi državne ceste. Povprečno dnevno število vozil na naših avtocestah je kar 50.000, v okolici Ljubljane celo 75.000. »Kapacitete štiripasovne avtoceste so s tem že dosežene oz. presežene. Nujno je, da v Sloveniji začnemo s širitvijo avtocest. To bi morali narediti že včeraj. Okoli Ljubljane in v vse smeri do večjih mest so nujne šestpasovnice, samo tako bomo zadostili potrebam gospodarstva in prometa,« je opozoril Henigman.
V zanimivi razpravi na okrogli mizi z naslovom Gradbeništvo – uspeh ali težava gospodarstva v Sloveniji? so sodelovali direktorji največjih naročnikov in izvajalcev ter predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Govorili so Damir Topolko, namestnik vršilke dolžnosti direktorice Direkcije RS za infrastrukturo in predstavnik ministrstva za infrastrukturo, Janez Kušnik, direktor projektov na DARS-u, Martin Gosenca, predsednik uprave CGP, Boris Sapač, član uprave Pomgrad, doc. dr. Peter Lipar iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS.
Ivanc je podal uvod k razpravi na okrogli mizi in poudaril pomen gradbenega sektorja v Sloveniji ter njegovega multiplikativnega učinka na slovensko gospodarstvo. »Manjka nam šestletno planiranje oz. načrt, ki bi tudi nivo državnih investicij držal na nekem konstantno stabilnem nivoju,« je poudaril Gosenca. Sapač je izpostavil, da smo v lanskem letu poslušali samo optimistične stvari, ki se tičejo vlaganj, po enem letu pa je stvar čisto drugačna. »V naslednjih dveh letih bo imela Slovenija rekordne proračune. Obenem pa za gradbeništvo in ceste ni denarja oz. ga je precej manj. Vlaganja v ceste še kako potrebujemo,« je še povedal. Ivanc je dodal, samo slabše razpoloženje v gospodarstvu ne pomeni, da bo v naslednjem letu manj gradbene dejavnosti. Lipar je izpostavil dejstvo, da imamo v Sloveniji eno najbolj razvejanih prometnih omrežij. Glede tega smo drugi v Evropi. Imamo 40.000 kilometrov cest, na prebivalca torej 20 metrov.
»Stroka v Sloveniji je na svetovnem nivoju,« je dodal. »Nisem tako pesimističen, kar se prihodnosti tiče. Trenutno imamo odprtih več kot 100 gradbišč. Res je, da sicer ni več oddanih toliko naročil, kot jih je bilo v 2017 in 2018. Vzrok je v tem, da je manjši proračun za infrastrukturo, kot smo pričakovali in se to dejansko odraža na področju cest,« je pojasnil Topolko. Kušnik je povedal, da so se vlaganja v obstoječe cestno omrežje od leta 2015 do letošnjega leta občutno povečala in da si jih želijo v prihodnje zadržati. Največje mednarodno srečanje o gradnji in vzdrževanju vozišč v Sloveniji, ki poteka v Rikli Balance Hotelu na Bledu, je pritegnilo več kot 250 udeležencev iz kar 12-ih držav. Danes se srečanje nadaljuje z veliko zanimivimi temami in razpravami. Predavatelji bodo med drugom govorili o asfaltnih voziščnih konstrukcijah, tehnični regulativi in kakovosti ter o naprednih tehnologijah – znižanje hrupa, topli in armirani asfalti ipd.
Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih (KAB) je največje mednarodno srečanje s področja cestne in ostale prometne infrastrukture ter asfalterstva v Sloveniji. V zadnjih letih se ga udeležuje več kot 250 udeležencev iz Slovenije in tujine. Strokovno srečanje poleg bitumnov celovito obravnava asfalt in asfaltersko tehnologijo ter nagovarja tematike s področja načrtovanja, gradnje in vzdrževanja prometnic. Kolokvij je namenjen gradbenim proizvajalcem in izvajalcem, projektantom, inženiringom, laboratorijem in inštitutom, nadzornikom, državni in občinski administraciji, naročnikom ter predstavnikom univerze in drugih izobraževalnih ustanov.
