V okviru Evropskega tedna mobilnosti sta bila na današnji novinarski konferenci predstavljena nova projekta, financirana s podporo Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021. V Ljubljansko urbano regijo in širše prinašata inovativne in učinkovite ukrepe za omejevanje negativnih okoljskih vplivov, ki so posledica netrajnostih oblik mobilnosti, ter dolgoročni razvoj trajnostne mobilnosti.
Pametne rešitve za trajnostno mobilnost
Projekt SmartMOVE (Pametne rešitve za trajnostno mobilnost v Sloveniji) naslavlja upravljanje trajnostne mobilnosti na lokacijah z veliko prometa v Ljubljani in okolici. Kot poudarja Klemen Gostič, vodja projekta SmartMOVE na RRA LUR, bodo tekom projekta izvedeni številni ukrepi – pripravljenih bo pet mobilnostnih načrtov za izbrane ustanove, pilotno bo preizkušen nov način prevoza na delo, t.i. dinamični skupinski prevoz, ki ga razvija podjetje GoOpti, vzpostavljen bo certifikat za
trajnostno mobilnost, za katerega izhodišča v tesnem sodelovanju z ostalimi partnerji pripravljajo na Inštitutu Jožef Stefan (IJS). V načrtu je tudi priprava priporočil za strateške usmeritve pristojnih organov RS na področju trajnostne mobilnosti ter predlogov za nadgradnjo obstoječe Celostne prometne strategije Ljubljanske urbane regije.
Ena izmed ključnih aktivnosti je izdelava mobilnostnih načrtov, h kateri so trenutno pristopili UKC Ljubljana ter podjetji BTC, d.d. in Studio Moderna d.o.o., v pripravi pa je tudi načrt za zavarovano območje Krajinski park Ljubljansko Barje. Po besedah Klemna Milovanoviča iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda (LUZ) mobilnostni načrt postaja del sodobne prakse urejanja mobilnosti v Ljubljani in Sloveniji. Gre za dokument, ki omogoča aktivno urejanje dostopnosti in optimizacije parkiranja z uporabo ukrepov, ki spodbujajo trajnostno mobilnost in na pozitiven način ozaveščajo uporabnike, prebivalce in zaposlene o možnostih in učinkih uporabe različnih prevoznih možnosti, med katere spadajo tudi dinamični skupinski prevozi.
»GoOpti je pri prevozih na letališča uspel ponuditi storitev, ki je tako blizu izkušnji osebnega vozila, da smo uspeli začeti spreminjati navade. Kar 76 % naših potnikov bi drugače potovalo s svojim osebnim vozilom, sedaj pa ga puščajo doma. S personalizirano storitvijo, ki se prilagaja dejanskim potrebam potrošnikov, smo tako dosegli najboljši približek osebnemu vozilu. Z visoko povprečno zasedenostjo vozil, ki je ena od ključnih dejavnikov pri zmanjšanju izpustov, tako zagotavljamo izredno nizek ogljični odtis na potniški kilometer. Preko projekta si želimo ta primer dobre prakse preveriti tudi za vsakodnevno uporabo za prihod oz. odhod z delovnega mesta. Že nekaj časa namreč razmišljamo, kako prilagoditi naše algoritme iz daljših premikov nekajkrat na leto, ki so načrtovani vnaprej, na vsakodnevne prevoze, ki zahtevajo veliko mero fleksibilnosti«, je poudaril Marko Guček, CEO GoOpti. S pomočjo evropskih sredstev, ki so zagotovljena s projektom, bodo tako lahko sodelovali pri vzpostavitvi in testiranju modelov storitev dinamičnega prevoza potnikov na povezavah, kjer je opaziti pomanjkanje zadovoljivega in direktnega javnega potniškega prometa. Preverili bodo dejanske potrebe zaposlenih in poiskali najbolj kritične povezave, ki nimajo dobre alternative, in na teh poskusno uvedli dnevne prevoze na delo in z dela. Usmerjajo se predvsem na povezave med območji Ljubljane, kot so BTC oziroma UKC s slabše povezano okolico, kot so Domžale, Kamnik, Grosuplje in podobno.
Projekt sicer poteka v partnerstvu osmih organizacij, poleg RRA LUR, ki je vodilni partner projekta, in že omenjenih LUZ, GoOpti ter IJS, sodelujejo še Združenje delodajalcev Slovenije, IPoP – Inštitut za politike prostora, CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo Slovenije ter norveški partner Raziskovalni inštitut Nordland.
Obeta se nam vzpostavitev Regijskega center mobilnosti
Z namenom, da bodo vsi ukrepi trajnostne mobilnosti v regiji čim bolj povezljivi, predvsem pa, da bo upravljanje trajnostne mobilnosti dolgoročno izboljšano, se v okviru projekta ReMOBIL (REgionalni centri MOBILnosti), katerega vodilni partner je Posoški razvojni center, uvaja model regionalnega upravljanja mobilnosti. Kot je povedal Matej Gojčič, namestnik direktorice za razvoj in splošne zadeve na RRA LUR, bo ta oblikovan na osnovi prenosa dobrih praks iz tujine in v Sloveniji preizkušen v
Ljubljanski urbani regiji ter še petih drugih – Severno Primorski, Gorenjski, Južno Primorski, Podravski ter Koroški regiji, kjer bodo vzpostavljeni Regijski centri mobilnosti. Projekt bo med drugim ponudil tudi aplikacijo, ki bo ob vnosu želene destinacije opredelila različne potovalne možnosti in rezervacije različnih prometnih sistemov, vključujoč trajnostne načine potovanj, ki jo razvijajo v AMZS.
Sebastijan Nograšek, vodja trajnostnega razvoja in digitalizacije AMZS: »V AMZS se pri zagotavljanju varne in brezskrbne mobilnosti vseskozi osredotočamo na človeka – na naše člane in stranke. Tako že sedaj pomagamo vozniku, ne glede na prevozno sredstvo, ki ga uporablja. V prihodnje mu bomo pomagali pri uresničevanju njegove mobilnosti, ne glede na njeno obliko. S tem namenom med drugim razvijamo aplikacijo NOMO (NOva MObilnost). To bo brezplačna, intuitivna in uporabniku prijazna storitev, ki bo omogočala preprosto in učinkovito zagotavljanje dnevnih potreb po mobilnosti posameznika. Uporabnike postavlja v jedro storitev mobilnosti in jim ponuja prilagojene rešitve, ki temeljijo na individualnih potrebah ter jih spodbuja k uporabi trajnostno vzdržnih oblik mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje, uporaba javnega potniškega prometa in drugih oblik trajnostne mobilnosti«.
Novinarski konferenci je sledil dogodek ŽurMOBIL, ki so ga na RRA LUR pripravili z namenom promocije aktualnih projektov s področja trajnostne mobilnosti. Poleg novih projektov SmartMOVE in ReMOBIL so predstavili še projekta Sustourismo, ki si s približevanjem različnih možnosti trajnostnih načinov potovanja turistom prizadeva za zmanjšanje ogljičnega odtisa v turizmu, ter LinkingAlps, ki prebivalcem alpskih dežel, turistom, predvsem pa dnevnim migrantom zagotavlja novo mobilno rešitev z ažurnimi informacijami za čezmejna potovanja od vrat do vrat s trajnostnimi modalitetami prevoza.
Kot je ob dogodku še povedal Matej Gojčič, je trajnostna mobilnost ena ključnih prioritet že vse od ustanovitve agencije: »S strokovnimi podlagami za urejanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji smo položili temelje razvoju trajnostne mobilnosti v regiji, nadaljevali smo s študijo P+R, na podlagi katere so nastale številne prestopne točke. Poleg šestih v Ljubljani še v sedmih občinah v regiji. Ključnega pomena je tudi Celostna prometna strategija Ljubljanske urbane regije iz leta 2018, ki bo predvidoma v kratkem novelirana. K uresničevanju zastavljenih ciljev pa bodo pomembno prispevali rezultati projekta ReMOBIL in SmartMOVE, ki sta se pričela maja letos in se zaključita konec aprila 2024«.
