Porsche 912 E
Leta 1965 so v Stuttgartu predstavili legendarni model 912, šibkeje motoriziranega brata modela 911, ki je bil v tistih časih veliko bolj priljubljen kot model 911, ker je imel model 912 precej nižjo prodajno ceno, čeprav lastniku ni ponujal nič manj prehitevalnega prestiža kot močneje motorizirano in tudi občutno dražje sorodstvo.
Razlog za nastanek te prve 'downsizing' variante modela 911 se skriva v splošno znanem dejstvu, ki pravi, da nekateri potencialni kupci in tedanji lastniki porschejev 365 ob predstavitvi (1963) novega modela 911 niso bili ravno najbolj navdušeni nad vgradnjo močnejšega 6-valjnega bencinskega bokserskega motorja (96 kW/130 KM), ker je imel novi 911 posledično tudi precej višjo prodajno ceno (najmanj 21.900 nemških mark). Za ta denar ste takrat lahko kupili štiri povsem nove Volkswagnove 'hrošče', za nekoliko manj odštetega denarja pa ste lahko postali lastnik tedanje osnovno motorizirane 'stuttgartske pagode' (mercedes-benz 230 SL). Za nastanek modela 912 je krivo tudi tedanje dogajanje na tržišču v ZDA, kamor so Nemci že takrat izvozili 40 odstotkov proizvodnje, ker so ameriški kupci oboževali model 356 zaradi njegove cenovne dostopnosti in nizkih stroškov vzdrževanja. Visoka prodajna cena modela 911 je odgnala tudi veliko potencialnih domačih nemških kupcev, predvsem takšnih, ki so bili takrat lastniki modela 356.
Zato so Nemci v aprilu leta 1965 pokazali model 912 (dolžina: 416 cm, širina: 161 cm, višina: 132 cm, medosna razdalja: 221 cm, masa avtomobila: 970 kg), ki predstavlja pravega spiritualnega naslednika porscheja 356 (tip SC), ker je od njega podedoval rahlo modificiran 1,6-litrski 4-valjni bokserski bencinski motor, ki je ob povezavi z ročnim 4-stopenjskim menjalnikom (ob doplačilu so vgradili 5-stopenjski ročni menjalnik) lahko mobiliziral 66 kW (90 KM) ter 122 Nm motornega navora. Manjša zaloga konjskih moči je prinesla tudi nižjo prodajno ceno (16.250 nemških mark), čeprav to še ne pomeni, da si model 912 posledično lahko zasluži oznako 'Poor Man's Porsche', ker ste za to vsoto denarja v ZDA takrat lahko kupili dva povsem nova MGB-ja. Porsche 912 je imel celo višjo nemško prodajno ceno kot tedanji premium opel z oznako kapitän, ki ga je premikal vgrajeni bencinski V8 motor. Čeprav si model 912 v očeh številnih lastnikov modela 911 ni nikoli prislužil prav veliko spoštovanja, ga lahko mirne duše označimo kot prodajno uspešnico, ki je dobro napolnila blagajne znamke Porsche. Že v prvem letu prodaje so Nemci kupcem dostavili približno 6.400 novih primerkov modela 912 in tako dosegli še enkrat višje prodajne številke kot pri modelu 911.
Nad modelom 912, ki se na zunaj sploh ni bistveno razlikoval od modela 911, so bili navdušeni tudi novinarji, ki so ga hitro postavili ob bok nekaterim tedanjim konkurentom (BMW 2000 CS, BMW (bivši glas) 1600 GT, alfa romeo 1600 duetto spider, alpine-renault A 110 1600, fiat 124 1600 sport spider, lotus europa in MGB). Nemški novinarji so hvalili vozno udobje, ker je bil model 912 precej bolj ergonomsko zasnovan kot njegov predhodnik, poleg tega je imelo veliko ljudi ob pogledu na manj kontrolnih merilnikov na armaturni plošči celo občutek, da je 912 celo bolj športen kot model 911. Manj problematično kot pri porscheju 911 je bilo tudi opletanje zadka, ker je imel 912 precej manjšo zalogo motorne moči, posledično ga je lažje krotiti. Novinarji so se pritoževali edino nad stabilnostjo vozila v primeru, ko je zapihal bočni veter, ki je vozilo zadel s strani. Poleg tega je bila vožnja porscheja 912 nad 140 km/h zelo glasna, čeprav znaša njegova končna hitrost povsem solidnih 185 km/h (0-100 km/h: 13,5 s). Zanimiva je tudi povprečna poraba modela 912, ki po uradno podani informaciji ne presega povprečnih osem litrov in pol, čeprav so testi že takrat pokazali povprečno porabo v območju od 11 do 12 litrov na sto prevoženih kilometrov. Navzlic temu je ta relativno šibko motoriziran porsche premogel ogromno prehitevalnega prestiža (posledica enake zunanje podobe kot pri modelu 911), zato vozniki modela 912 niso nikoli spoznali težav, ki ob vožnji po avtocestah pestijo današnje lastnike raznih 'hot-hatch' in podobnih zmogljivih različic običajnih limuzin in karavanov, ker se jim zaradi prevelike vizualne podobnosti 's podhranjenimi modelnimi različicami' noče nihče umakniti na prehitevalnem pasu…
Leta 1967 so Nemci pokazali tudi kabrioletsko različico modela 912, ki so ga skupaj z modelom 911 targa oglaševali kot najvarnejši kabriolet na tržišču. Pionirsko delo na tem področju so že leta 1961 opravili pri britanski znamki Triumph, in to s predstavitvijo dvosedežnega kabrioleta TR4, ki je za doplačilo ponujal unikatni 'hard-top' s podobno zasnovo strešne konstrukcije in odstranljivim sredinskim delom strehe. Nemci so ta kabrioletski „Erdbeerkörbchen“ (košara za vrtne jagode) koncept, ki ga poznamo tudi v povezavi s kabrioletskimi različicami Volkswagnovega golfa, uspešno prenesli v serijsko proizvodnjo, vendar so kasnejše različice modelov 911 in 912 zaradi nameščenega zadnjega kabinskega stekla izgubile status pravih kabrioletov in postale pravi predstavniki targa avtomobilov, ki so v ZDA znani tudi po oznaki 'T-top' (v Veliki Britaniji jim pravijo 'T-bar'). Vendar targa različica modela 912 ni nikoli resnično pritegnila kupcev, ker so izdelali zelo malo odprtih primerkov izmed vseh (28.333 kupejev in 2.562 targa kupejev) izdelanih primerkov modela 912, ki so nastali do konca leta 1969. Pri modelu 911 je bilo drugače, ker si je vsak tretji kupec omislil targa različico tega elegantnega 2+2 kupeja. Za zaton modela 912 so poskrbeli kar pri Porscheju, ker so leta 1967 predstavili novo osnovno različico modela 911, ki je ob doplačilu dveh tisočakov ponujala dodatna dva motorna valja ter dodatnih 15 kW (20 KM) pogonske moči. Porsche 911 T je premogel vgrajeni 2,0-litrski bokserski bencinski šestvaljnik, ki je lahko mobiliziral 81 kW (110 KM). Ker gre za lahek in aerodinamično oblikovan športni avtomobil (približno 1030 kg, targa različice so 50 kilogramov težje) vas informacija, da je bilo 110 'konj' že takrat povsem dovolj za doseganje največje hitrosti 200 km/h (0-100 km/h: 9,8 s), sploh ne sme presenetiti.
Zaradi tega je prodaja modela 912, ki je takrat predstavljala 50 odstotkov vseh izdelanih primerkov tega avtomobila (vključno z modelom 911) padla na 15 odstotkov. Poleg tega so Nemci leta 1968 izvedli tudi prvi vidni 'facelift' (razširjen zadnji kolotek, drugačna zadnja blatnika, majhno premično trikotno kabinsko bočno okno je izginilo na obeh bokih…) modela 911 in leta 1969 predstavili tudi novi vstopni model znamke (vw-porsche 914), zato se je 912 v avgustu leta 1969 dokončno poslovil od kupcev. Vendar s tem zgodba o modelu 912 še ni bila končana, ker se je leta 1975 vrnil med kupce, vendar samo v Severni Ameriki, kjer so Nemci za modelno leto 1976 pripravili model 912 E (dolžina: 429 cm, širina: 161 cm, višina: 132 cm, medosna razdalja: 227 cm, masa avtomobila: 1050 kg), ki so ga kupcem ponujali v obeh, že znanih karoserijskih različicah. Tokrat so vanj vgrajevali 2,0-litrski bokserski bencinski štirivaljnik, ki je lahko mobiliziral 63 kW (86 KM). Tako motoriziran porsche 912 E je dosegel največjo hitrost 177 km/h (0-100 km/h: 13,5 s). Ta redki porsche (izdelali so samo 2.099 primerkov) je plesal samo eno poletje, ker ga je nato nadomestil porsche 924.
