»Naši današnji uspehi temeljijo na delu začetnikov turbo motorjev izpred treh desetletij,« pojasnjuje Rob White, tehnični direktor Renault F1 Team. »Ponosni smo lahko, da nadaljujemo njihovo izročilo, zato delamo z najvišjimi vrtljaji, da bi v prihajajočih letih dosegli nove zmage.«
1,5-litrski turbo motor je razburkal srenjo v F1 Renaultovo moštvo formule 1 se je decembra 1976 preselilo v novo zgrajeno poslopje 20 kilometrov južno od središča Pariza. Le pet mesecev zatem je ekipa 10. maja 1977 v Parizu uradno predstavila RS 01, prvi lasten dirkalnik formule 1 v zgodovini podjetja. Rumeni avto je bil prvovrstna senzacija, saj je bil opremljen z 1,5-litrskim V6 motorjem s turbo puhalom. Razvojni oče tega motorja je bil Bernard Dudot, ki je zadnji dve leti sodeloval pri razvoju dirkalnikov GP2.
»Rumeni čajnik«, kot so ga na začetku malo posmehljivo poimenovali tekmeci, se je na dirki prvič pojavil poleti 1977. Poldrugo leto je moštvo rabilo predvsem, da so dosegli ustrezno zanesljivost motorja. Do dirke za VN ZDA 1. oktobra 1978 v Watkins Glenu so z razvojem prišli že tako daleč, da je RS 01 osvojil prve točke. Njegov naslednik RS10 je 1. julija 1979 v francoskem Dijonu Renaultu pripeljal prvo zmago. Turbo tehnologija se je naposled dokončno uveljavila. V Viry-Chatillonu so izdelovali celotne dirkalnike formule 1 z motorji vred do leta 1985.
Z V10 motorjem do šestih naslovov svetovnega prvaka med konstruktorji Po dveletnem premoru in zaključku obdobja turbo motorjev s spremembo tehničnega pravilnika za formulo 1, se je Renault v kraljevski razred avtomobilskega športa vrnil leta 1989 kot dobavitelj motorjev za moštvo Williams. Nov 3,5-litrski atmosferski V10 motor je v konkurenci dvanajst- in osemvaljnikov že v prvi sezoni dosegel dve zmagi. V devetdesetih letih je Renaultov desetvaljnik uveljavil kot merilo za vse tekmece. Tega ni spremenilo niti za leto 1995 predpisano zmanjšanje prostornine motorjev s 3,5 na 3 litre. Renaultov V10 je v obdobju od 1992 do 1997 v dirkalnikih Williams in Benetton šestkrat zapored osvojil naslov svetovnega prvaka med konstruktorji in do naslova
svetovnega prvaka med vozniki pomagal Nigelu Mansellu, Alainu Prostu, Michaelu Schumacherju, Damonu Hillu in Jacquesu Villeneuvu.
Uspešna delitev dela
Po napovedanem umiku koncem leta 1997 se je Renault v formule 1 ponovno vrnil leta 2001, tokrat z nakupom moštva Benetton. Prvo prehodno leto je bil le dobavitelj motorjev, z letom 2002 pa so moštvo tudi uradno preimenovali v Renault F1 Team, ki je imel dve specializirani razvojno-proizvodni središči. Sedež moštva z razvojem in izdelavo dirkalnikov je v mestecu Enstone v Veliki Britaniji, v Viry-Chatillonu pa je še
naprej razvojno središče za motorje.
Tako delitev dela in odgovornosti so v zadnjih letih potrdili izjemni uspehi. Po treh letih stalnega napredka je Renault F1 Team z dirkalnikom R25 in V10 motorjem RS25 lani osvojil oba naslova svetovnega prvaka – med vozniki in med konstruktorji. Letošnje leto je spet prineslo spremembe tehničnega pravilnika, ki je predpisal V8 motorje z največ 2,4 litra prostornine. Strokovnjaki v Viry-Chatillonu so svoje delo ponovno
opravili z odliko, saj so z novim osemvaljnikom RS26 tudi letos (drugič zapored) osvojili oba naslova svetovnega prvaka formule 1.
V Viry-Chatillonu, zibelki inovativnih in zmagovitih motorjev formule 1 danes dela skoraj 300 strokovnjakov, ki bodo svoje V8 motorje v letu 2007 pripravljali ne le za svoje sodelavce v tovarniškem moštvu, ampak tudi za moštvo Red Bull.
