Avto.info

''Highway thru hell''

Coquihall že več kot 30 let poganja strah v kosti

''Highway thru hell'': Coquihall že več kot 30 let poganja strah v kosti

''Highway thru hell''

Avtor: Foto: Discovery Communications, Inc.

Ena najnevarnejših avtocest na svetu je v Kanadi. 200 kilometrov dolg avtocestni odsek Coquihalla, ki je nevaren predvsem pozimi, je zaslovel, ko so tam začeli snemati resničnostno oddajo ''Highway thru hell'' o reševanju ljudi in njihovih avtomobilov iz snežnih metežev.

Na svetu je kar nekaj cestnih odsekov, ki od voznikov zahtevajo popolno koncentracijo in mirne živce. Nevarne ceste na robu prepadov ali z ekstremnimi višinskimi razlikami najdemo v manj razvitih državah, zato dokler niso pri National Geographic Channel pričeli snemati resničnostno oddajo marsikdo ni poznal peklenske avtoceste v kanadski Britanski Kolumbiji. Dokaj običajnih 200 kilometrov ceste se pozimi spremeni v pekel, saj lahko v eni noči zapade več kot meter snega, temperature se spustijo tudi do -30 stopinj celzija, pot pa ovirajo številne nesreče tovornih vozil. Če k temu dodamo še nevarnost plazov in več kot kilometer višinske razlike na 50-kilometrskem odseku si avtocesta Coquihalla zasluži naziv ene najnevarnejših cest na svetu.

Avtocestni odsek Coquihalla, ki je del 524 kilometrov dolge severno-južne velike avtoceste Highway 5, je tema razprav in kritik vse od dneva, ko so politiki leta 1984 najavili začetek gradnje. Kot največkrat prevožen gorski prelaz v pokrajini Britanska Kolumbija se je v zgodovino zapisal kot eden najnevarnejših avtocestnih odsekov na svetu. Odseku, ki se začne pri mestu Hope na nadmorski višini nič in se na petdesetih kilometrih povzpne za kilometer, ne grozi le obilno sneženje, veliko nevarnost predstavljajo tudi plazovi, zastoji, dolgi več deset kilometrov, in številne prometne nesreče. Gradnja je bila izredno zahtevna in zamudna, zato so pri polaganju asfalta uporabili nove in predvsem dražje tehnike, ki so omogočile, da so prvi odsek dokončali do sejma leta 1986. 

Zahtevno gradnjo so ovirali korupcija in gromozanski stroški
Napoved gradnje je mnogo prebivalcev sprejelo pozitivno, saj je avtocesta povezala številne kraje. S pomočjo avtoceste so domačini prihranili tri ure časa in kljub zahtevnim razmeram še danes z veseljem zapeljejo na Coquihallo. A prebivalci so še pred začetkom gradnje začeli dvomiti o smiselnosti tako zahtevnega projekta – največ težav je povzročala napoved pobiranja cestnine. Davkoplačevalcem preprosto ni šlo v račun, da bo gradnja stala več sto milijonov njihovega denarja, za uporabo pa bodo morali na koncu še plačevati. Po 22 letih in 845 milijonih dolarjih pobrane cestnine je provinca leta 2008 nehala zaračunavati cestnino in avtocesto odprla za vse voznike in vozila. Če so manjša okoliška mesta do takrat še beležila stalen prehod ljudi, pa se je ob odprtju avtoceste skoraj ves promet preusmeril na hitrejšo cesto. V manjših trgovinah in restavracijah se je promet popolnoma ustavil, saj popotniki niso več potovali mimo njihovih vasi in mest. A vse te kritike so bile le pljunek v morje v primerjavi s kritikami ob vse večjih stroških in občutnem večanju prvotne investicije. Televizijske hiše so se na gradbišče prvič zgrnile leta 1986, ko so končali prvi del gradnje med mestoma Hope in Merritt. Za prvi dve fazi gradnje so imeli pripravljenih 250 milijonov dolarjev, na koncu pa so porabili več kot 400 milijonov dolarjev. Oblasti so si zadale, da bodo ta del zgradile do začetka Svetovne razstave prometa in telekomunikacij leta 1986, zato so pri gradnji uporabljali izjemno drage tehnike in materiale, ki so omogočali polaganje asfalta na zasnežena in poledenela tla.

Dnevno jo prevozi 30 tisoč ljudi.  Avtocesta Coquihalla ima dva obraza - poletni in zimski. Če je poleti vožnja prijetna, se pozimi lahko spremeni v pekel. Ministrstvo za promet vsem potnikom v primeru vožnje v zimskem času priporoča, naj imajo s seboj odeje, nekaj hrane in vodo, saj se lahko zgodi, da bodo morali noč preživeti v avtomobilu.  Poleg snega veliko grožnjo predstavljajo plazovi, ki jih prožijo s pomočjo eksplozij in tako preprečujejo najhujše.  Na najvišji točki avtoceste je lahko tudi do -30 stopinj celzija, v eni noči pa lahko zapade tudi več kot meter snega.  

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov