Opis in fotogalerija

Nekaterih stvari se ne da razumeti, drugih ni potrebno razumeti. Zgodba pri hyundaiju ix20 je popolnoma enaka. Morda se boste spraševali, zakaj. Zaradi imena? Zaradi izgleda? Morda motorja? Ali cene? Pa gremo lepo po vrsti.

ix20. Le kje so se za tegale malega enoprostornika pri Hyundaiju spomnili takšno ime? Res je, oznako i nosi kar nekaj hišnih kombilimuzin in po tem smatram, da je i rezerviran za običajne avtomobile. ix? No tudi tukaj si zlahka razložimo dejstvo, da je ta pridevnik rezerviran za vozila, nasajena višje od tal; ali kot bi lahko rekli, ix pripada SUV-jem. ix20 pa ni ne eno, ne drugo. Je nekaj tretjega in zato bi mu lahko dali tudi popolnoma svoje ime. if20, na primer. i za hyundai, f kot frajer, 20 kot velikost. Potem bi bilo razumevanje veliko lažje.

Frajer? Ja, pravzaprav je ix20 trenutno najbolj 'frajerski' avtomobil iz te hiše. Samo poglejte ga! Čeprav je po zasnovi dvojček s Kiino vengo in ji je po silhueti precej podoben pa navzven noče imeti z njo prav nič skupnega. Zato je razlika očitna. ix20 je figurativno nagnjen k dinamičnosti, agilnosti. Zato boste zlahka razumeli, zakaj njegov nos deluje tako agresivno, zakaj je njegov pogled pritajeno oster, blatniki mišičasti, zadek pa s ponesrečeno oblikovanimi lučmi še kar skladen del celote. No, da ne pozabim omeniti mrežice, ki spredaj prekriva masko; to so dali v oblikovanje ali v otroški vrtec ali kakšnemu noremu fiziku, ki se ukvarja z razvijanjem mehke logike. In če vsemu naštetemu dodamo še kombinacijo bele barve ter črne panoramske strehe, ix20 izgleda skoraj kot iz škatlice. No, večja kolesa si bo omislil vsak zase, drugo strešno anteno pa morda tudi.

Kot iz škatlice pa je v paketu opreme premium notranjost ix20. Sicer je že v osnovi zelo prostorna, za sedenje spredaj in zaradi po globini pomične zadnje klopi tudi zadaj, s precej prostora in zračnosti nad glavami potnikov, z mnogo odlagališči in predali ravno pravih velikosti ter enoprostorsko ravnim dnom v kabini. Poleg všečne črne elegance notranjosti, ki je skupna vsem dvajseticam, tu za 'torazredno premiumsko' vzdušje poskrbi dolg spisek dodatne opreme, ki med drugim ponuja čokoladno rjavo oblazinjenje na delno z usnjem oblečenih sedežih, multimedijsko enoto s podporo avdio vsebinam, vmesnik bluetooth, navigacijo ter prenos videa iz kamere ob vzvratni vožnji, ogrevanje prednjih sedežev, strešno okno, senzoriko brisalcev za zaznavanje dežja, pomoč pri speljevanju v klanec, tempomat, sistem stabilnosti ESP, pametni ključ, ki lajša vstopanje in prižiganje avtomobila ter predpražnike, ki so z nazornim mehurčkastim dizajnom nastali ponovno pod rokami tistega norega 'dohtarja'.

Pri tem velja pohvaliti še pristop k usklajenosti dizajna vseh prikazovalnikov, po drugi strani grajati slabo preglednost sredinskega zaslona ob sončni svetlobi. Pa spet hvaliti končno izdelavo notranjosti in grajati trde materiale, ki so za to uporabljeni. In znova hvaliti udobno sedenje na prednjih sedežih ter grajati pozicijo tipk za upravljanje potovalnega računalnika in telefona odmaknjeno tam spodaj na vertikalni prečki volanskega obroča. S tistimi slabimi stvarmi se človek sprijazni, zaradi dobrih pa se v ix20 vedno dobro počuti. Dober del avtomobila je tudi njegov prtljažnik z osnovnimi 440 litri prostornine in že v osnovi z dvojnim dnom, pri pomikanju in podiranju zadnje vrste pa je v avtomobilu moč prevažati do skoraj kubika in pol prtljage.

Kaj pa vožnja z ix20? Ta je, s tako motoriziranim avtomobilom kot je testni, pravo nasprotje tistega, kar ix20 navzven ponuja. Če deluje podvozje čvrsto, vodljivost zanesljivo, uglajenost in udobje pa suvereno, potem je 1,4-litrski turbodizelski agregat s 57 kilovati moči popolnoma zgrešen pogon za dohajanje ostalih atributov. Čeprav 220 Nm navora v območju med 1750 in 2750 vrt./min ter dober šeststopenjski menjalnik obljubljajo nekaj življenja, deluje skupek mrtvo. Pospeševanja so neskončno dolga, doseganje omejitev na avtocestah je pravi podvig, vožnja v klance pa trpljenje najvišje sorte. In ne mislite, da boste s tem avtomobilom varčevali pri gorivu. Testno povprečje lagodne in nezahtevne vožnje terja 6,4 litra na 100 prevoženih km, vsaka najmanjša želja po hitenju doda še dva decilitra več. Res je, da bo takšen ix20 vedno zadovoljil prevozom v mestih in nezahtevnim voznikom na podeželju, navdušil pa bo tudi tiste, ki jim čas ne pomeni prav dosti ter jih hitrost ne obremenjuje, ostala imenitnost pa jim pomeni vse. Konec koncev, testni ix20 je sodoben in z opremo spodoben avtomobil, v svojem razredu pa kot takšen eden najboljših.

In če so stvari, s katerimi se srečujemo v avtomobilih, največkrat takšne, da se z razumevanjem le-teh ne ukvarjamo, oziroma se zdijo samoumevne, je pri testnem ix20 cena tista, ki je pač ne moremo razumeti. Dvajset tisočakov je precej denarja. Ampak, kot pri 'mehki logiki', vsak misli po svoje. Pri Hyundaiju očitno tudi.